vsebina tožbenega zahtevka - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zahtevek za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
ZDSS-1 glede vsebine tožbenega zahtevka v individualnem delovnem sporu ne določa nobenih posebnosti. Tako tudi za tožbo v individualnem delovnem sporu veljajo določbe ZPP, da je določen zahtevek obvezna sestavina tožbe, da odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov in da stranke prosto razpolagajo z zahtevki. To pomeni, da je za oblikovanje zahtevka odgovoren tožnik. Ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec pred sodiščem ne more uspešno uveljavljati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZTPDR člen 62, 62/1. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo(1996) člen 40, 41.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - vabilo na obravnavo v disciplinskem postopku
Disciplinski postopek pri delodajalcu je opredeljen v materialni zakonodaji in ni pravdni postopek, zato se napake v disciplinskem postopku presojajo v okviru razloga zmotne uporabe materialnega prava.
Primerjava določb 1. odstavka 54. člena ZDDO, 7. odstavka 88. člena ZObr in 3. točke 1. odstavka 76. člena ZTPDR pokaže, da določbe niso identične. Zato 3. točka prvega odstavka 76. člena ZTPDR kot samostojen razlog za prenehanje delovnega razmerja še vedno velja, glede na to pa tudi določitev, da v takšnem primeru delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko začne prestajati kazen. Na zakonitost odločitve o prenehanju delovnega razmerja po 3. točki 1. odstavka 76. člena ZTPDR ne vpliva dejstvo, če delavec, ki je začel prestajati kazen v predvidenem trajanju več kot šest mesecev, kasneje ne prestane kazni v takšnem trajanju. Delavcu, ki je bil v priporu, preneha delovno razmerje z dnem, ko začne prestajati kazen, samo če mora biti odsoten z dela več kot šest mesecev, neodvisno od dolžine trajanja pripora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitve - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - vsebina odpovedi
Sodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer le v okviru opisanih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec. Kršitev pogodbenih obveznosti v izredni odpovedi je navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, na katerega se je oprl delodajalec.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije člen 18, 18/10.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - metoda izključevanja in kumulativna metoda
V skladu s 17. členom SKPgd in 18. členom panožne Kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije je potrebno kriterije za določitev presežnih delavcev uporabiti po metodi izključevanja. Panožna KP dopušča tudi uporabo kumulativne metode, če je to določeno s podjetniško kolektivno pogodbo. Tožena stranka je pri določanju presežnih delavcev uporabila po dogovoru s sindikatom kumulativni način, vendar ni niti zatrjevala niti dokazovala, da je tak način določanja presežnih delavcev določen v njeni podjetniški kolektivni pogodbi. Ker kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabila v skladu s SKPgd ali panožno KP, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 245. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - manjše število delavcev - uporaba kolektivnih pogodb - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah, kljub drugačnemu izhodišču pa tudi ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Zato je pri odpovedi manjšemu številu delavcev načeloma vendarle potrebno izhajati tudi iz določb 17. člena SKPgd in 19. člena KPDKML. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela in ne vseh del, ki morda spadajo v opis nekega delovnega mesta. Gre za konkretno delo, ki ga po pogodbi o zaposlitvi opravlja določen delavec.
prenehanje delovnega razmerja - dopolnilna sodba - vezanost na zahtevek - razveljavitev ali sprememba dokončnega sklepa delodajalca
V času odločanja v prvem postopku je veljal še ZDSS, ki je v 23. členu določal, da sodišče ni vezano na zahtevek delavca. To pomeni, da je sodišče v delovnem sporu lahko dokončen sklep delodajalca tudi samo spremenilo, čeprav je delavec zahteval njegovo razveljavitev.
Ker pritožnik za svoje navedbe o drugačni sodni praksi ni predložil dokazov (odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje, v bazah sodne prakse ni najti, iz podatkov sodnega vpisnika pa izhaja, da ta sodna odločba ne obstaja), teh navedb ni bilo mogoče preizkusiti.
Odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, ki so bile izdane na podlagi postopkov, uvedenih po 18.10.1991, Republike Slovenije niso neposredno zavezovale, saj je šlo za tuj zavod izven suverenosti Republike Slovenije.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Za pravilno presojo so bistvene ugotovitve sodišča, da je bil tožnici s strani pristojnih organov zdravstvenega zavarovanja odobren bolniški stalež le do 30.11.1996, da je tožnica to vedela, lečeča zdravnica pa ob podaji predloga na zdravniško komisijo za podaljšanje staleža v začetku decembra 1996, ki sam na sebi tožnice ni opravičeval do odsotnosti z dela, tožnice ni zavedla z neustreznimi pojasnili, da je lahko do pregleda pred zdravniško komisijo doma. Tožnica je bila zato v času od 1.12.1996 do 12.12.1996 neupravičeno odsotna z dela.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZUS člen 1, 1/2, 7.ZZDej člen 76, 83.ZZVZZ člen 77.
stvarna pristojnost - upravna pristojnost - izpodbijanje zapisa o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev
Pravilno je stališče okrajnega sodišča, da je v tem sporu s tožbo izpodbijani končni zapis dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila in da je stvarna pristojnost za odločanje o taki tožbi z določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu pridržana upravnemu sodišču kot specializiranemu sodišču, saj ne gre za spor iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP, o katerih odločajo sodišča s splošno pristojnostjo (97. člen Zakona o sodiščih).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi, dejansko ni obstajal, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.ZMZPP člen 101.
priznanje tuje sodne odločbe - vzajemnost - Uredba ES št. 44/2001
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah kot pogoja za priznanje sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici ne zahteva vzajemnosti.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodišča
Revizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema.
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba natančno razčlenjevati prav vseh drobnih stroškov, ter da ni nič narobe, če je katerega od tožničinih manjših stroškov zanemarilo. Matematično natančna ugotovitev preživninskih potreb namreč že po naravi stvari ni mogoča. O tem (dejanskem) vprašanju lahko sodišče bolj ali manj (odvisno pač od konkretnega primera) odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP).
ZGO člen 33a, 35. ZUN člen 52, 54, 55.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo -skladnost z zakoni in podzakonskim aktom (PUP-om) - predhodno soglasje sanitarnega inšpektorja - pavšalni ugovori
Soglasje sanitarnega inšpektorja je bilo dano brez pogojev, zato je tudi tožena stranka utemeljeno zavrnila pavšalen ugovor tožnika v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje, da bo novozgrajeni objekt imel negativen vpliv glede osončenja na sosednje objekte.
Tožnikova odločitev, da bo sam odpravil pomanjkljivosti stroja (pri čemer ni predhodno zahteval, da to stori vzdrževalec, zahteval pa tudi ni drugega razpoložljivega viličarja, čeprav bi bilo to običajno) izključuje protipravnost v sferi tožnikovega delodajalca v zvezi s škodo, ki je tožniku nastala pri popravilu.