določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča
Svaštveno razmerje med stranko in sodnikom samo pri sebi ne utemeljuje razumnega dvoma v nepristranskost ostalih sodnikov istega sodišča, zato ni razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Tudi po presoji revizijskega sodišča sta upravna organa obeh stopenj pravilno uporabila določbe 29. člena ZST, saj tožnica kljub prejetemu opominu ni plačala sodnih taks v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih
Nezadovoljstvo ene od strank v postopku z odločitvijo sodišča ne more biti podlaga za utemeljevanje suma o pristranskosti sojenja. Toženčeva namigovanja torej ne morejo predstavljati utemeljene podlage za prenos pristojnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica uporabljati svoj jezik v postopku - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - začetek glavne obravnave - navzočnost oškodovanca pri branju obtožnega predloga
ZKP ne določa, da opustitev pouka o pravici, da lahko obdolženec uporablja svoj jezik in o pravici do ustnega prevajanja izpovedb in dokaznega gradiva v njegov jezik ali zapisa pouka in odgovora nanj sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka, ampak gre za bistveno kršitev samo, če je obdolženec na glavni obravnavi zahteval tolmača, pa mu ga sodišče ni priskrbelo.
Tožnik, ki nosi dokazno breme za predpostavke zakonite predkupne pravice, ni niti zatrjeval kakega dejstva, ki bi substanciralo njegovo (pravno) stališče, da je garaža "pomožen stanovanjski prostor, ki sodi k stanovanju oziroma je njegov sestavni del" - npr., da je bila že od vsega začetka predvidena kot pomožni prostor njegovega stanovanja, da ima v večstanovanjski hiši, v kateri je njegovo stanovanje, vsako stanovanje svojo garažo, da je najemnik stanovanja in garaže na podlagi iste najemne pogodbe itd.
Pogodbena predkupna pravica se ne ustanovi z nekakšno splošno izjavo lastnika stvari, ampak s pogodbo (ki je lahko samostojna pogodba, lahko pa se sklene skupaj z drugo pogodbo - npr. s prodajno ali najemno pogodbo). Tudi, če je prva tožena stranka po neuspešni drugi javni dražbi tožnika večkrat obvestila, da lahko pod enakimi pogoji, kot so bili objavljeni za drugo javno dražbo, odkupi sporno garažo, s tem še ni bila ustanovljena pogodbena predkupna pravica.
ZP člen 175, 175/2-7, 179, 186, 186/1-11, 186/2.ZP-1 člen 216, 216/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - stroški postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku (11. točka 186. člena ZP), ker izrek odločbe nasprotuje razlogom, če sodišče v izreku ne odloči o stroških postopka, ki so nastali v zvezi s pritožbo, v obrazložitvi odločbe pa navede razloge, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je obdolženčevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (1939) člen 6.
življenjsko zavarovanje - splošni pogoji (1939) - posojilo - zastava življenjske police - pobot
V splošnih pogojih je bila za primer neodplačevanja posojila določena takojšnja zapadlost neplačanega dolga in pobot z odkupno vrednostjo zavarovanja. V skladu s to določbo splošnih pogojev je ravnala zavarovalnica, ko je v februarju oziroma marcu 1947 stornirala vsa tri zavarovanja. S tem je že prišlo do prenehanja zavarovalnih razmerij iz obravnavanih življenjskih polic.
ZIS člen 3, 3/2, 55, 63, 68.ZUP člen 209. ZUS člen 34.ZUS-1 člen 76, 107.
podelitev koncesije – igre na srečo – soglasje lokalne skupnosti – izpodbijanje akcesornega akta v upravnem sporu
Če je v zakonu določeno, da odloča en organ s poprejšnjim soglasjem drugega organa, se izda odločba po tem, ko da drugi organ soglasje. Ker je z ZIS predpisana pridobitev soglasja lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju pred dodelitvijo koncesije, zavrnitev soglasja lokalne skupnosti ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Navedba ene same vrednosti spora za dva tožbena zahtevka z različno podlago pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti spora, ki ne zadostuje za dovoljenost revizije. Revizijskemu sodišču ni dovoljeno ugibanje, ali je s tako navedbo ocenjen le eden ali le drugi tožbeni zahtevek ali oba skupaj in koliko v tem primeru odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov, saj bi zaradi arbitrarnosti eno ali drugo stranko lahko spravilo v neenakopraven položaj. To pa pomeni, da ima navedba ene same vrednosti v takem primeru enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23694
ZKP člen 18, 18/1, 311, 311/3, 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 325.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - ponovna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vzročno zvezo prekine bodisi poznejše ravnanje drugih oseb, če ima znake kaznivega dejanja in če tako ravnanje drugih oseb preusmeri vzročno verigo, bodisi poznejši dogodki ali ravnanja drugih oseb, ki sicer nimajo narave kaznivega dejanja, so pa takšnega pomena, da povsem preusmerijo vzročni potek oziroma povsem odpravijo učinke prvotnega ravnanja, vzročno zvezo pa lahko prekinejo tudi elementarni dogodki.
ZFPPod člen 2, 2/1, 3, 3/4, 23, 23/1, 23/3, 27, 27/4.ZZad člen 47.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje zadrug - izbris zadruge iz sodnega registra - izbris zadruge iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost ustanoviteljev zadruge - veljavnost ZFPPod
V 47. členu ZZad, kjer je urejeno prenehanje zadrug, ni predvideno prenehanje zadruge po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije. Ker takšna možnost ni predvidena niti v nobenem drugem zakonu, določbe tretjega poglavja ZFPPod za zadruge ne veljajo.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 377.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba - nedovoljena revizija - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - obseg argumentacije sodišča
Če revizijo vloži pooblaščenec stranke, ki je prenehala obstajati, in ki je brez pravnega naslednika, kar pomeni, da se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, nastane položaj, ko je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice. Taka revizija je nedovoljena.
Dolžnost opredelitve instančnega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa (tudi) glede tistega, na kar je treba pri odločanju v pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če je sodišče mnenja, da uradoma upoštevne bistvene kršitve postopka niso podane, in da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati.
Sklep, s katerim občina odloči, da na javni dražbi proda stavbno zemljišče ni upravni akt, ampak je akt poslovanja občine, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23605
ZPKri člen 22, 22/1, 34, 37. ZKP-G člen 20. KZJ člen 214.
izredno pravno sredstvo po Zakonu o popravi krivic - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zloraba zakona zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - splošna vojaška obveznost - ugovor vesti - priznanje statusa političnega zapornika
Z zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi ZPKri se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi nepravilne uporabe oziroma kršitve določb tega zakona, ki določa pogoje in postopek za revizijo. Zahteva za varstvo zakonitosti na podlagi ZKP-G pa se sme vložiti iz razlogov in pod pogoji, ki jih določa ZKP.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 200, 203, 324. OZ. ZPOMZO-A.
odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - nočna vojaška vaja - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - uveljavitev OZ in ZPMZO-A - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje
Vojaško urjenje samo po sebi sicer ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so namreč izvajali nočno vajo na neosvetljenem pobočju in na prostoru, kjer je obstajala možnost padca 3 do 4 m globoko. Te okoliščine primera ter dejstvo, da tožnik ni bil poklicni vojak, utemeljujejo pravilnost ugotovitve, da je šlo za nevarno dejavnost.
ZKP člen 355, 355/1, 420, 420/2.KZ člen 169, 169/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za kršitev 3. odstavka 169. člena KZ bi šlo, če bi sodišče ugotovilo, da se je obdolženec žaljivo izrazil pri obrambi svoje pravice, vendar tega ni storil z namenom zaničevanja, pa bi ga kljub temu obsodilo za kaznivo dejanje razžalitve.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18307
ZAzil člen 1,1/2, 1/3, 2, 2/1-8, 39, 39/3, 39/5.ZUS-1 člen 71, 71/2, 80, 80/3-1, 80/3-3, 107, 107/1, 107/2.
azil - pogoji za priznanje azila - subsidiarna zaščita - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča zmotno presodilo listine in je po presoji pritožbenega sodišča na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje s strani tožene stranke, ki ga samo, kljub določbi 3. odstavka 39. člena ZAzil, ni dopolnjevalo, pa bi glede na to določbo, kolikor je menilo, da ga tožena stranka ni ugotovila pravilno in popolno, moralo, zmotno uporabilo materialno pravo - ZAzil, zlasti določbe glede pogojev za priznanje azila oziroma subsidiarne zaščite.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - obvezna obramba z zagovornikom - dokazni postopek - pravice obrambe - branje zapisnika o izpovedbi priče - izločitev - izločitev državnega tožilca - zahteva za izločitev - rok za zahtevo - določenost zahteve
Čeprav je bila obsojenka v drugi kazenski zadevi, ki se je istočasno vodila zoper njo pred drugim sodiščem, v priporu, ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje obvezne obrambe tudi v tem kazenskem postopku, saj niso bili podani razlogi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti obsojenki iz razloga po 2. odstavku 70. člena ZKP v tej kazenski zadevi.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - cestna zapora na protestnem shodu - deljena krivda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na to, da je tožnik vozil po javni cesti in med prehitevanjem stoječih tovornjakov v temi trčil v neosvetljen toženčev traktor, ustavljen na sredini ceste, ne more biti govora o deljeni odgovornosti.