denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - napačen sklep o dejanskem stanju - pritožbeni in ne obnovitveni razlog
Po določbi 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in sta tako revizijsko sodišče kot stranke vezani na dejansko podlago, na kateri temelji izpodbijana sodba. To pomeni, da je vezano na ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, da potrdilo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 15.2.2001, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, in sklep o dedovanju tega sodišča z dne 10.11.1997, ki je bil izveden v zemljiški knjigi, ne predstavljata novega dokaza, ki bi bil lahko podlaga za obnovo postopka. Napačen sklep o dejanskem stanju na podlagi listin, ki so bile v upravnem postopku uporabljene, pa ni obnovitveni razlog.
Ker je predmet obravnavane zadeve izbrisna tožba, se kot vrednost spornega predmeta šteje tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP).
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. ZMZPP člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/1-1, 109, 109/3. ZPP člen 29, 29/2, 109, 109/3.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - nepristojnost tujega sodišča, ki je izdalo odločbo, katere priznanje se zahteva - pravočasnost ugovora - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodne odločbe, ki je predmet priznanja - dokazno breme
Če je (slovensko) sodišče priznalo tujo sodno odločbo pred 1.5.2004, se preizkus, ali so bili podani pogoji za njeno priznanje, opravi po določbah ZMZPP in ne po določbah Uredbe.
Mednarodno pristojnost italijanskega sodišča bi lahko izključil le pravočasen ugovor nasprotne stranke. V postopku priznanja tuje sodne odločbe lahko nasprotna stranka takšen ugovor poda samo v ugovoru proti sklepu o priznanju tuje sodbe, ne pa pozneje.
Dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, je bilo na strani nasprotne stranke, ki bi morala dokazati napako v uradnem zaznamku (potrdilu) na tuji sodbi, iz katerega izhaja, da "zoper to razsodbo ni (bilo) vloženo izpodbijanje v zakonitem roku". Če bi bila s tujo sodbo morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako, da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi.
Uveljavljanje terjatve v pobot ni ne tožba ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba. Je svojevrsten (nasprotnikov) zahtevek namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Kot tak predstavlja pravno varstvo posebne oblike. Gre za uveljavljanje procesualnega zahtevka tožene stranke: le-ta trdi, da ima terjatev, ki naj se ugotovi in uporabi za pobot, s tem pa tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka. ZPP torej ne pozna tožbe, s katero bi se zahtevalo pobotanje terjatev. Pozna le pobotni ugovor kot procesno dejanje tožene stranke; kot toženkino obrambno procesno dejanje.
Sodna praksa in pravna teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Toda to velja za ugotovitev posameznega materialnopravnega upravičenja, ki se neposredno pokriva s tožbenim zahtevkom dajatvene tožbe. Ugotovitvena tožba pa je dopustna, kadar tožeča stranka izkaže, da njen pravni interes za ugotovitev obstoja pravnega razmerja sega preko konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega razmerja že zapadel.
Revidentka je tekom sodnega postopka trdila, da je sporna določba najemne pogodbe oderuška, ker ji preprečuje pobotanje vlaganj v poslovni prostor z najemnino. S tem je izkazala svoj pravni interes, ki sega preko konkretnega, že zapadlega zahtevka: interes je v tem, da se brani pred plačilom bodočih najemnin in morebitnim nalogom za izpraznitev poslovnega prostora.
Katere pritožbene navedbe je razumeti kot navedbe odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), je razvidno iz dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča RS. To so tista naziranja, "ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna" (navedek je iz odločbe Ustavnega sodišča z opr. št. Up-373/97; vsebinsko enako tudi odločbi z opr. št. Up-476/03 in Up 130/04). O potrebni dolžini odločbe instančnega sodišča se je Ustavno sodišče izreklo še v drugih odločbah. Menilo je naslednje: če se instančno sodišče strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, potem je lahko obrazložitev instančnega sodišča krajša, kot bi sicer morala biti in če pritožba ne navaja nobenih novih pravnih stališč (odločbi Ustavnega sodišča z opr. št. Up-429/01 in Up-199/02).
Obnovitveni razlog "možnosti razpolaganja z zahtevkom", kot ga je tožena stranka imenovala, ne more toženi stranki pomagati do uspeha, kolikor postavlja pod vprašanj procesnopravno pravilnost tistih sodnih odločb, ki so bile izdane po odločbi z opr. št. I Pg 637/94. Ne more že zato, ker obnovitveni postopek ni namenjen preizkusu pravilne uporabe procesnega ali materialnega prava v že odločeni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz utemeljenih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugo stvarno pristojno sodišče se ne more določiti zato, ker je stranka nezadovoljna z odločanjem doslej pristojnega sodišča. Če je stranka nezadovoljna z odločitvijo, lahko doseže odpravo zatrjevane napake v postopku s pravnimi sredstvi.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija iz utemeljenih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Domnevna pristranskost sodnika v nekem drugem postopku (ki s tekočim postopkom ni povezan), subsidiarni kazenski pregon zoper tega sodnika in domnevno pristransko ugotovljeno stanje v tekočem postopku niso razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče dejansko stanje presoja le v okviru navedb zahteve za sodno varstvo in ne po uradni dolžnosti.
ukrepi za odpravo ponovitvene nevarnosti - pripor - hišni pripor - odreditev pripora namesto hišnega pripora - kršitev obveznosti iz sklepa o hišnem priporu - prepoved stikov - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb
Sodišče lahko v sklepu o hišnem priporu poleg prepovedi oddaljitve od določenega objekta (katere kršitev je lahko razlog za odreditev pripora po 4. odstavku 199.a člena ZKP) izreče obdolžencu tudi prepoved ali omejitev stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo, kršitev te prepovedi pa je posebna okoliščina za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ki jo sodišče upošteva v skladu z izrečno določbo 3. odstavka 201. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23692
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 394, 394/1, 403, 507.KZ člen 310, 310/1, 310/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pritožba zoper sklep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - kršitev kazenskega zakona - nedovoljen promet razstrelilnih snovi
Ne glede na to, da je državni tožilec predlog za izrek vzgojnega ukrepa spremenil tako, da je izpustil prvotno besedilo "ker bi glede na že potečen šest mesečni rok trajanja in v njem nastale kemične spremembe lahko nekontrolirano eksplodiralo", opis kaznivega dejanja nedovoljenega prometa razstrelilnih snovi v izreku sklepa obsega očitek dveh kvalifikatornih okoliščin: promet velike količine razstreliva ter nevarnost tega razstreliva, ki jo sama po sebi predstavlja že ugotovljena količina.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23691
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1.KZ člen 201.ZZZDR člen 102, 103.URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska odgovornost - krivda - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe - opis kaznivega dejanja v izreku - pravica do zasebnosti - svoboda izbire načina življenja - roditeljska pravica - blanketni predpis
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe (201. člen KZ) ne predstavlja blanketnega predpisa, zato izrecno sklicevanje na določbe tega zakona v opisu obravnavanega kaznivega dejanja ni potrebno.
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe je mogoče storiti le naklepno, zato zadošča, da se sodišče glede oblike krivde (direktni ali eventualni naklep) opredeli v razlogih sodbe in tega ni potrebno vnašati v konkretni del opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe.
ZKP člen 87, 87/2, 388, 388/2, 443, 44.ZS člen 83, 83/3.KZ člen 96, 96/2, 96/4.
sodni red - sodne počitnice - roki - tek procesnih rokov - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pritožba - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem
V času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo.
Če postane nepravnomočna zadeva o glavni stvari (krivdi obsojenca), je potrebno razveljaviti odločbo pritožbenega sodišča tudi v delu, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi.
pripor - predlog za odpravo pripora - zavrnitev predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za odpravo pripora ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ker ne gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora.
Ker je sodišče ocenilo tudi neogibnost pripora zoper osumljenca, so neutemeljene navedbe zahteve, da sodišče ni ocenilo možnosti odreditve milejšega ukrepa.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - pritožba v obtoženčevo škodo - protispisnost - pravice obrambe - dokazni predlog - opredelitev do dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Sodba se ne sme spremeniti v obtoženčevo škodo (glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije), če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist ali če je bila podana pritožba v obtoženčevo škodo, pa je bila zavržena ali zavrnjena. Če pa o tožilčevi pritožbi ni bilo odločeno (ker je bila npr. sodba razveljavljena zaradi procesne kršitve), ni mogoče trditi, da je bila podana pritožba samo v korist obtoženca.
ZKP člen 70, 70/1, 340, 340/2, 364, 364/7, 371, 371/1-3, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog - načelo neposrednosti - pravica do izvedbe dokazov - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obvezna formalna obramba
Obsojenca, pri katerem je podana 75% stopnja invalidnosti, glede obvezne obrambe s pomočjo zagovornika ni mogoče primerjati z obdolžencem, ki je nem ali gluh.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - nepopolna revizija - zavrženje revizije
S tem, ko tožena stranka ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je naložila vrhovnemu sodišču, da oceni to vrednost. Tega pa revizijsko sodišče ne sme storiti.
V revizijskem postopku je ravnanje z nepopolno vlogo (revizijo) drugače urejeno kot za redni del postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23621
ZKP člen 8, 18, 201, 201/1-1, 202, 202/2.KZ člen 123, 123/2, 124, 124/3.
pripor - obrazložitev sklepa o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - begosumnost - identiteta norme - postopek preverjanja identitete norme - mednarodna pravna pomoč - univerzalno načelo
Preiskovalni sodnik identiteto norme v postopku odločanja o priporu (ki je nujno hiter in ni obremenjen s formalnostmi) lahko ugotovi iz neuradno prevedenih listin italijanskih organov pregona, v katerih je opisano osumljenčevo ravnanje in kjer je govora o ropu in pregonu storilcev, v obrazložitvi sklepa pa mora pojasniti, s kakšnimi dokaznimi sredstvi oziroma na kakšen način je ugotovil identiteto norme, da je obrambi omogočeno vsebinsko izpodbijanje njegove ugotovitve.
dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - načelo kontradiktornosti - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu tožene stranke pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje, ki ga je tožena stranka ves čas postopka (obrazloženo) odklanjala, nima neposredne dokazne vrednosti in nanj ni mogoče opreti odločitve o tožbenem zahtevku.