PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18315
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2-8, 39, 39/3.ZUP člen 7, 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 80, 80/3 104, 105, 107. Direktiva svetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - pogoji za priznanje azila - subsidiarna zaščita - zmotna uporaba materialnega prava - meritorno odločanje
Tudi pritožbeno sodišče meni, da se zgolj en fizični napad, brez zdravstvenih posledic, in eno verbalno nadlegovanje ne more šteti kot preganjanje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da zdravstveni razlogi ne morejo biti predmet azilnega postopka, saj le-te ne določa ne Ženevska konvencija in ne določbe EKČP.
postopek o prekršku - rok za pritožbo - vročanje - kršitev določb postopka - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zahteva za varstvo zakonitosti - dokončanje postopkov o prekrških
Postopki o prekrških, ki do začetka uporabe novega zakona še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih, kar velja tudi za postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZD člen 61, 61/3, 76.ZPP člen 5, 5/1, 371, 372, 378.
načelo kontradiktornosti - neveljavnost oporoke - zaslišanje pravdne stranke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke
Tožnici nista nikoli do pravnomočnega zaključka postopka zatrjevali "nepoštenosti" tožencev v pomenu določbe 3. odstavka 61. člena ZD, tega pa prvič v postopku z revizijo tudi sicer upoštevno ne bi mogli ne storiti, niti nista storili.
Za nesmiseln se izkaže nejasno artikuliran očitek kršitve načela kontradiktornosti spričo opustitve zaslišanja prve tožnice kot stranke, saj iz revizije ni mogoče razbrati pravno relevantnih dejstev, za dokazovanje in obravnavanje, katerih naj bi bila prva tožnica prikrajšana.
Zakon o pravdnem postopku glede dejstev in dokazov uveljavlja razpravno načelo. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče praviloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. To pa ne pomeni, da bi moral določena dejstva navajati ravno tožnik ali toženec. Dejanska substanca, ki jo predložita pravdni stranki, je celota, zato lahko sodišče ugodi tožbenemu zahtevku ne samo na podlagi dejstev, ki jih je navedel tožnik, ampak tudi na podlagi dejstev, ki jih je navedel toženec.
ZUS-1 člen 76, 107. ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 27/3, 36, 36-5.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost prosilca za azil je bistvenega pomena za nadaljevanje azilnega postopka in jo je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotavljati z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
ZUS člen 21, 21/1.ZUS-1 člen 72, 72/1, 76, 107, 107/2.
prepozna tožba - vročitev pooblaščencu
Rok za tožbo po 1. odstavku 21. člena ZUS prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki. Če ima stranka pooblaščenca, se upravni akt vroči njemu (1. odstavek 88. člena ZUP).
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Ne glede na navedeno omejitev preizkusa, pa ni nepomembno, kakšna je vsebina pravnomočne odločbe v tistem delu, ki ni predmet revizijskega izpodbijanja. Sodna odločba namreč predstavlja logično celoto in zato tudi odločitev o reviziji ne sme biti v logičnem nasprotju s tistim delom pravnomočne odločbe, ki ni bil revizijsko izpodbijan.
ZUS člen 21, 21/3, 22, 22/1, 70, 70/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 72, 76, 107.ZPP člen 108, 110, 154, 165.
prošnja za podaljšanje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zamuda roka
Z zakonom določenega roka za vložitev pritožbe ni mogoče podaljšati. Prvotožnica je imela v Republiki Sloveniji pooblaščenko za sprejemanje pisanj prav zato ker se trenutno nahaja v tujini, zato sklicevanje na odsotnost in pot pošte iz ZDA nista okoliščini, ki bi utemeljevali upravičenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
akt župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra - stvarna pristojnost - dokončni posamični akt
Akt župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra je po svoji naravi dokončni posamični akt organa lokalne skupnosti in se zato zakonitost takega akta presoja v upravnem sporu.
adaptacija hiše v solasti - dokazilo o pravici gradnje - soglasje solastnika
Kot dokazilo o pravici gradnje iz 53. člena ZUN je šteti le tisto soglasje solastnika zemljišča, ki je dano za gradnjo, za katero je zahtevano lokacijsko dovoljenje, torej v postopku izdaje dovoljenja in ne prej, saj ga je mogoče preklicati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika zaradi sodelovanja v izvenobravnavnem senatu - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - oprostitev pričanja - izločitev izvedenca - povzetek razgovora izvedenca z obdolžencem - privilegij zoper samoobtožbo - nepristranskost - zavrnitev dokaznega predloga - pravica izvajanja dokazov v korist obtoženca - protispisnost - obvestilo o seji pritožbenega senata - kazenska sankcija
V primeru izločitvenega razloga 4.a točke 39. člena ZKP mora biti najprej ugotovljeno, da gre za nedovoljen dokaz, nato pa še, da je vsebina dokaza takšna, da je lahko vplivala na nepristranskost sodišča.
Izjava obsojenca, dana ob pregledu psihiatru, ki jo ta povzame v izvedenskem mnenju, ni nedovoljen dokaz.
ZP-1 člen 90, 90/1, 129a, 139, 155, 155/1-8.URS člen 22, 25.
postopek o prekršku - obramba obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - sodba - obrazložitev - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek
Čeprav Zakon o prekrških ne vsebuje izrecne zahteve, da je potrebno v obrazložitvi sodbe navesti tudi razloge, zaradi katerih sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank, mora sodišče svojo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.
ZBPP člen 13, 19.ZUS-1 člen 83, 86, 92, 107, 107/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoj odobritve
Tožnik ne izpolnjuje pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 19. člena ZBPP), ker premoženje, ki ga ima tožnik v lasti in posesti oziroma s katerim razpolaga, presega višino 20 minimalnih plač. V kolikor prosilec ne izpolnjuje enega izmed kumulativno predpisanih pogojev po ZBPP, izpolnjevanja ostalih (vsebinskih) pogojev po določbah ZBPP v postopku ni potrebno ugotavljati, ker to ne bi vplivalo na odločitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23625
ZKP člen 18, 18/2, 115, 155, 155/3, 331, 331/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.KZ člen 196.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - navzočnost priče pri izvajanju dokazov - verodostojnost priče - zaslišanje tajnega policijskega delavca - tajno posvetovanje in glasovanje - nepristranskost sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup in prodaja - izzvana kriminalna dejavnost - objektivni test - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - posredovanje pri prodaji ali nakupu
Posredovanje pri nakupu ali prodaji mamila je dejanje tretje osebe, ki je različna od kupca in prodajalca in ki je usmerjeno v sklenitev dogovora med kupcem in prodajalcem o kupoprodaji droge; posrednik pri tem dela za naročnika, torej za račun drugega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23664
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 311.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - presoja pritožbenih navedb - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Zakonski znak prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ je "ukvarjanje" s kriminalno dejavnostjo, kar pomeni ponavljajoče delovanje, ki ob časovni in krajevni povezanosti ter enotnem naklepu predstavlja eno samo kaznivo dejanje, ne pa realni stek kaznivih dejanj.
Pravilen je pristop obeh sodišč, ko obravnavata časopisni članek kot celoto in se ne ukvarjata zgolj s tistimi njegovimi deli, ki jih izpostavlja tožba. S tem v zvezi je bistven zaključek, da se je toženi novinar v članku analitično osredotočil na dogajanje v zvezi s finančnimi posli podjetja S., ravnanje policije (pri čemer je bila poudarjena vloga kriminalističnega inšpektorja) pa je bilo predstavljeno v kontekstu avtorjeve teze o vpletenosti države v posle S. ter na podlagi informacij in dokumentov, ki jih je pisec dobil od delavcev S. Predstavljeni zaključek sodišča formira relevantno polje za odločanje o tem, ali je novinar ravnal protipravno in je s tem podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti obeh tožencev. S tem v zvezi je pomembno razmerje med upravičenim varovanjem tožnikove časti in ugleda ter svobodo časnikarskega ustvarjanja tožencev.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23624
ZKP člen 269, 359, 420, 420/2, 424, 424/1. KZJ člen 113, 113/5, 202.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - ugovor vesti - status političnega zapornika - zakonski znaki kaznivega dejanja - odklonitev sprejema in uporabe orožja - prepovedana posledica - formalno kaznivo dejanje - status vojaške osebe po KZJ
Pri presoji pravnih posledic neupoštevanja ugovora vesti v zvezi s kaznivimi dejanji iz poglavja kaznivih dejanj zoper oborožene sile KZ SFRJ ni mogoče izhajati iz sedanje ureditve pravice od ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve kaznivega dejanja in ocene (v postopkih revizije po ZPKri) ali je bila ta ureditev taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Predmet revizijskega izpodbijanja je v konkretnem primeru lahko le sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila zavržena (prepozna) toženčeva pritožba. S tem v zvezi so irelevantne revidentove trditve o nepravilnostih, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe.