pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvršitev drugega kaznivega dejanja, ki je predmet drugega kazenskega postopka, lahko kaže na obdolženčevo ponovitveno nevarnost le, če je že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj z verjetnostjo na ravni utemeljenega suma.
vročanje - vabilo na glavno obravnavo - napačna vročitev - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
V konkretni zadevi je bistveno, ali se je tožnik s sodnim pisanjem seznanil, čeprav mu je bilo le-to vročeno napačno. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča, da so 1) bila stečajnemu upravitelju že vročena druga sodna pisanja na domači naslov, 2) da je podpis na sporni vročilnici enak podpisu osebe, ki je sodna pisanja prevzemala na naslovu pravne osebe, ter 3) da je bil v preteklosti s sodnimi pisanji, vročenimi na takšen način, seznanjen in da je sam izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega, je utemeljen zaključek, da je bil stečajni upravitelj z vabilom na pritožbeno obravnavo seznanjen.
neupravičena pridobitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - višina uporabnine - nerazdelna obveznost - solidarna obveznost - deljiva obveznost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Materialnopravne podlage za odločitev o nerazdelni obveznosti v določbah o neupravičeni pridobitvi ni najti. Ker se nerazdelna obveznost ne domneva, je obveznost tožencev deljiva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je predlagani dokaz neprimeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva, sodišče obsojencu z zavrnitvijo dokaznega predloga, podprto s prepričljivimi razlogi, ne krši pravice do obrambe.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279.
denacionalizacija - ničnost odločbe - dovoljenost revizije - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - že rešena pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njen predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji. Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
O vprašanjih, ki jih revidentka navaja (dejanja v smislu 5. točke 279. člena ZUP,obseg razlage in presoje ničnostnih razlogov), je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena vprašanja), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka s sklicevanjem na nepridobitev te pričakovane pravice zelo hudih materialnih in moralnih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – samovoljna zapustitev azilnega doma
Če je pritožnik samovoljno zapustil azilni dom po izdani sodbi 1. stopnje, zoper sodbo je vložil pritožbo, v dom pa se ni vrnil, se šteje, da nima pravnega interesa za pritožbo, zato je pritožba nedovoljena.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014819
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo - prenehanje učinkovanja omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.
ZMZ člen 3, 3-3, 33. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1-b, 26, 26/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Hrvaška - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, če ga ta sprejme, razen, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno dokazno breme na prosilcu.
ZMZ člen 21, 21/2, 26, 28, 55, 55/1-1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
ZVDZ člen 79a, 105, 105/1. ZUS-1 člen 4, 12, 33, 33/2-2, 36, 36/1-4.
varstvo volilne pravice - predčasne volitve v DZ - rok za prijavo za glasovanje izven okraja prebivališča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo - vsebina tožbe
Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.
pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Utemeljen sum, da je obtoženi storil očitani mu kaznivi dejanji, je v primeru odločanja o priporu po tretjem odstavku 394. člena ZKP, še vedno izkazan s še ne pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z izrečeno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena obtoženčeva pritožba zoper prvostopenjsko sodbo, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017030
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina
V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb.
V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni mogoče reči, da gre za upravičeno kritiko.
Za odločanje v obravnavani zadevi je zato pomembno, da se sporna kritika nanaša na strokovno monografijo, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino, torej ni nosilka politične ali druge javne funkcije, da bi bila dopustna ostrejša kritika. Treba je upoštevati, da v znanstveni monografiji sicer obravnava za slovensko javnost zanimivo temo iz novejše slovenske zgodovine, vendar se sporni članek s povojnim obdobjem, na katerega je osredotočena tožničina monografija, sploh ne ukvarja, ampak podaja kritično mnenje o ravnanju vplivnih ljudi v slovenski Katoliški cerkvi v kasnejšem tranzicijskem obdobju. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi prvi toženec svoje mnenje lahko v enaki meri izrazil brez žaljive ocene, da je tožnica pri pripravi monografije odstopila od temeljnih znanstveno-raziskovalnih načel. Ocenjuje, da je bilo upoštevajoč vrsto, vsebino in domet spornega članka nedopustno poseženo v tožničino strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime. Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je bila tako presežena meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja.
ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157b/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Sodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko popravljivo. Teh pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s svojimi navedbami in priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi z njihovo razlago, ni dovolj prepričljivo oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, saj ni konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, da bo ta škoda dejansko nastala oziroma da je ni mogoče preprečiti na noben drug način.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
ZPP člen 339. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - - davčni organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o storilcu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Vrhovno sodišče je že v več zadevah (na primer v zadevi II Ips 664/2007 in II Ips 1202/2008) zavzelo stališče, da zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.