ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190.
neupravičena pridobitev - menjalna pogodba - razlika v vrednosti zamenjanih nepremičnin - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
V svojih sodbah je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da pravdne stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji. Očitek procesne kršitve v takih primerih je le navidezen: pravdna stranka z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno.
Tožniku je bilo naloženo dokazovanje pozitivnih dejstev (obogatitve in njene višine), to je tistih, na katere opira svoj zahtevek, toženka pa je dokazovala, da trditve nasprotne stranke ne držijo (212. člen ZPP). Ne gre torej za prenos dokaznega bremena, ampak za dolžnost oziroma možnost izpodbijanja navedb in dokazov nasprotnika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če predlagani dokazi niso primerni za dokazovanje zatrjevanega dejstva, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če se pritožbeno sodišče ni podrobneje opredelilo do predlaganih novih dokazov.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.
Spor o ugotovitvi očetovstva je nepremoženjski spor. To pomeni, da gre za spor, pri katerem sporni predmet niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta. Zato je treba v primeru, ko gre za nepremoženjski (in zato neocenljiv) spor (v katerem revizija ni izrecno izključena), uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, po kateri je dopustitev revizije predpostavka za vložitev revizije.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279.
denacionalizacija - ničnost odločbe - dovoljenost revizije - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - že rešena pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njen predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji. Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
O vprašanjih, ki jih revidentka navaja (dejanja v smislu 5. točke 279. člena ZUP,obseg razlage in presoje ničnostnih razlogov), je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena vprašanja), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka s sklicevanjem na nepridobitev te pričakovane pravice zelo hudih materialnih in moralnih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – samovoljna zapustitev azilnega doma
Če je pritožnik samovoljno zapustil azilni dom po izdani sodbi 1. stopnje, zoper sodbo je vložil pritožbo, v dom pa se ni vrnil, se šteje, da nima pravnega interesa za pritožbo, zato je pritožba nedovoljena.
ZMZ člen 21, 21/2, 26, 28, 55, 55/1-1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
ZVDZ člen 79a, 105, 105/1. ZUS-1 člen 4, 12, 33, 33/2-2, 36, 36/1-4.
varstvo volilne pravice - predčasne volitve v DZ - rok za prijavo za glasovanje izven okraja prebivališča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo - vsebina tožbe
Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014819
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo - prenehanje učinkovanja omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.
ZMZ člen 3, 3-3, 33. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1-b, 26, 26/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Hrvaška - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, če ga ta sprejme, razen, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno dokazno breme na prosilcu.
pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Utemeljen sum, da je obtoženi storil očitani mu kaznivi dejanji, je v primeru odločanja o priporu po tretjem odstavku 394. člena ZKP, še vedno izkazan s še ne pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z izrečeno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena obtoženčeva pritožba zoper prvostopenjsko sodbo, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
Kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če sodba sploh nima razlogov, ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Vložnik niti na trditveni ravni ni izkazal, v čem izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, povsem na splošni ravni zatrjuje, da sodba razlogov sploh nima in v ničemer ni postavil trditve, glede katerih odločilnih dejstev naj ne bilo razlogov oziroma naj bi bili ti popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/5. URS člen 14.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev – enakost pred zakonom
Sodišče odmeri kazen storilcu v mejah predpisane kazni za posamezno kaznivo dejanje ter ob vrednotenju okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazni v okviru individualizacije kazni, obsojencu izreče ustrezno kazen. Ker je sankcija vedno odmerjena individualno, sklicevanje zagovornice na presojo olajševalnih oziroma obteževalnih okoliščin ne pomeni razlogov za zaključek, da je bilo obsojencu kršeno načelo enakosti pred zakonom.
zakup - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - zapadlost terjatve - kondikcija
Zaradi vlaganj prvotnega tožnika v nepremičnine, ki so bile last prvotne prve in druge toženke, od leta 2003 dalje pa tudi tretjega toženca, je na slednje prešla korist brez pravne podlage. Taka terjatev je torej obogatitvene narave, za katero je sodna praksa enotna, da zapade v plačilo šele ob predaji posesti. Ker do tega do konca zadnje glavne obravnave (še) ni prišlo, je zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca, ki sta zapadlosti terjatve ugovarjala, pravilno zavrnjen.
Le posestnik, ki je vlagal v stvar v prepričanju, da je njegova, je upravičen od pravega lastnika prejeti povračilo potroškov.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Prvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS2007138
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
ZKP člen 170, 170/1, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2.
preiskava - neposredna vložitev obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika - soglasje, da se ne opravi preiskava – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pomanjkljivosti sodbe
Soglasja preiskovalnega sodnika k predlogu državnega tožilca, naj se ne opravi preiskava po prvem odstavku 170. člena ZKP, ne gre enačiti z dovoljenjem pristojnega državnega organa, ki mora biti podano za pregon posameznih kaznivih dejanj.
ZPP člen 339. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - - davčni organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o storilcu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Vrhovno sodišče je že v več zadevah (na primer v zadevi II Ips 664/2007 in II Ips 1202/2008) zavzelo stališče, da zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.