dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - delni umik tožbe - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta ni opredeljena glede zahtevka, ki ga tožeča stranka zahteva le od prvotno prvega, sedaj pa edinega toženca in ki se nanaša na izročitev drugega dela nepremičnine in odstranitev drugih premičnin, kot je bilo zahtevano od drugega do petega toženca, toženci pa so bili v razmerju navadnega sosporništva, revizija ni dovoljena. Ni namreč mogoče presoditi, kolikšna je vrednost še spornega dela zahtevka in ali slednja presega vrednostni kriterij po drugem odstavku 367. člena ZPP.
združitev družine - mladoletnik brez spremstva - osebni razgovor - nevročeno vabilo na osebni razgovor - preložitev osebnega razgovora - gibanje osebe s priznanim statusom begunca znotraj EU
Čeprav se od osebe, ki zaprosi za združitev družine, pričakuje aktivno sodelovanje, na kar tožena stranka pravilno opozarja, pa to ne more biti razlog, da tožena stranka, ob neizkazanem vabilu na osebni razgovor in ob dejstvu, da CSD z njim ni uspel vzpostaviti stika, ne bi le-tega preložila in počakala na trenutek, da se tožnik v Republiko Slovenijo vrne oziroma na ustrezen način izkaže, da tega nima namen storiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007221
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 3, 3/2, 217. KZ-1 člen 7, 7/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker je sojenje pred prvostopenjskim sodiščem v obravnavnem primeru potekalo znova, so stranke smele predlagati izvedbo dokazov, tako tistih, ki so že bili izvedeni v prejšnjih postopkih, kot tudi novih, zato ni sprejemljivo stališče obrambe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče brez posebnega predloga obrambe tudi v ponovljenem postopku izvesti dokaz z zaslišanjem predmetne priče. Obramba bi, v kolikor je bila prepričana, da je izpovedba priče pomembna za pravilno ugotovljeno dejansko stanje in bi obsojenca razbremenila krivde, predlog za njeno zaslišanje morala podati tudi v ponovljenem postopku.
Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017030
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina
V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb.
V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni mogoče reči, da gre za upravičeno kritiko.
Za odločanje v obravnavani zadevi je zato pomembno, da se sporna kritika nanaša na strokovno monografijo, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino, torej ni nosilka politične ali druge javne funkcije, da bi bila dopustna ostrejša kritika. Treba je upoštevati, da v znanstveni monografiji sicer obravnava za slovensko javnost zanimivo temo iz novejše slovenske zgodovine, vendar se sporni članek s povojnim obdobjem, na katerega je osredotočena tožničina monografija, sploh ne ukvarja, ampak podaja kritično mnenje o ravnanju vplivnih ljudi v slovenski Katoliški cerkvi v kasnejšem tranzicijskem obdobju. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi prvi toženec svoje mnenje lahko v enaki meri izrazil brez žaljive ocene, da je tožnica pri pripravi monografije odstopila od temeljnih znanstveno-raziskovalnih načel. Ocenjuje, da je bilo upoštevajoč vrsto, vsebino in domet spornega članka nedopustno poseženo v tožničino strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime. Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je bila tako presežena meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157b/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Sodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko popravljivo. Teh pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s svojimi navedbami in priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi z njihovo razlago, ni dovolj prepričljivo oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, saj ni konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, da bo ta škoda dejansko nastala oziroma da je ni mogoče preprečiti na noben drug način.
ZD člen 6. ZUVza člen 4, 4/2. ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo vzajemnosti - dedovanje tujca - dedna sposobnost tujca - lastninska pravica tujca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogoj za dedno sposobnost tujcev v Republiki Sloveniji je obstoj vzajemnosti. Tudi sicer je obstoj vzajemnosti poseben pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ko lastninsko pravico pridobiva oseba, ki ni državljan Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007144
ZKP člen 154, 154/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 427. KZ-1 člen 263, 263/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje
O nezakonitem posredovanju ni mogoče govoriti v primeru, ko posameznik zakonito uradni osebi nekaj predlaga ali na podoben način zakonito deluje v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Za posredovanje v smislu določbe drugega odstavka 263. člena KZ-1 gre samo v tistih primerih, ko skušajo posamezniki izven okvira svojih formalnih pristojnosti in pooblastil pri uradnih osebah doseči neko nezakonito odločitev.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 21, 21/3, 28, 28-3, 52, 52/1-1, 91, 91/2. ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita – spor polne jurisdikcije – priznanje statusa begunca – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu postopka -
V postopkih za priznanje mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru (tretji odstavek 21. člena ZMZ) na izjavah prosilca, zato je odločitev pristojnega organa v takšnih primerih odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih izjav.
mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – denarno nadomestilo osebi s priznano subsidiarno zaščito za nastanitev na zasebnem naslovu - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba tožene stranke
93. člen ZMZ ureja različne primere denarnih nadomestil osebi s priznano mednarodno zaščito. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje.
ZUS-1 člen 12, 12/2, 36, 36/1-4. ZVDZ člen 105, 105/1.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora - ni upravni akt - zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ.
Med temi akti pa, kot je razvidno iz vsebine določbe prvega odstavka 105. člena ZVDZ, ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za vrnitev prepovedanih plačil - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - uveljavljanje zahtevka s strani delničarja - uveljavljanje zahtevka s strani upnika
Po izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik kot družbin upnik ne more več uspešno uveljaviti zahtevka za plačilo terjatve. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, ima izključno družba. V njenem imenu ga sicer ob izpolnitvi določenih pogojev lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, (manjšinski) delničarji in stečajni upravitelj (drugi odstavek 230. člena ZGD), vendar pa to ne pomeni, da tak zahtevek v primeru prenehanja družbe nanje tudi preide. V vseh teh primerih aktivno legitimirani upniki, delničarji oziroma stečajni upravitelj v lastnem imenu uveljavljajo tujo (družbino) pravico. Imajo le procesno legitimacijo oziroma pravdno upravičenje za uveljavljanje materialne pravice družbe in ne pravico do neposrednega plačila na podlagi uspeha v pravdi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da lahko tudi v primeru, ko družba ni zainteresirana za uveljavitev takšnega zahtevka, upnik oziroma delničarji družbe, ki menijo, da so z izplačilom prepovedani plačil prikrajšani, zahtevajo od delničarjev, ki so plačila nezakoniti pridobili, njihovo vrnitev delniški družbi.
Da bi v obravnavanem sporu zadostila zahtevi po konkretizaciji in zadostnem substanciranju ugovora zastaranja, ki sicer predstavlja materialnopravni ugovor prenehanja izterljivosti terjatve, bi morala tožena stranka, ki se je na ta ugovor sklicevala, v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi dejanske predpostavke za njegovo utemeljitev. Tako bi morala navesti »dejstva, ki so potrebna za odločitev o ugovoru zastaranja«, oziroma »dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka«.
Če se je tožeča stranka kljub nekonkretiziranemu in nezadostno substanciranemu ugovoru zastaranja spustila v obravnavanje tega ugovora, v ugotavljanje dejstva, kdaj naj bi izvedela za povzročeno škodo, je treba šteti, da je konkludentno privolila v obravnavanje utemeljenosti podanega ugovora zastaranja.
ZOR je v prvem odstavku 376. člena določal, da »odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil«. Sodna praksa šteje, da je ta pogoj izpolnjen, ko so oškodovancu znane (ali bi mu ob običajni skrbnosti mogle biti znane) okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oziroma ko bi lahko določil višino odškodninskega zahtevka. Ni potrebno, da bi bila škoda določena; zadošča, da je določljiva.
248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.
Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila saj je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se šteje, da sploh ni bila sklenjena. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik.
Čeprav Pogodba določa, da se premija za uspeh obračuna upoštevaje letni konsolidirani izkaz uspeha za skupino A., ne drži, da je nesklepčnost podana že zato, ker je bil tožbi priložen izkaz uspeha (le) za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Ali je tožeča stranka uspela izkazati, da je do premije za uspeh za leto 2000 upravičena ali ne, je stvar dokaznega postopka. V njem je potrebno ugotoviti, ali jo je upravičena zahtevati na podlagi izkaza uspeha, ki ga je priložila. Navedeno ni stvar materialnopravne presoje, ki bi jo sodišče lahko naredilo v okviru presoje o sklepčnosti tožbe.
Sodišče uporabi pravo na podlagi svojih dejanskih ugotovitev in ne neposredno na podlagi trditev strank. Kako je tožeča stranka knjižila obveznosti toženca na podlagi izplačanih zneskov, ni pomembno. Ker je bilo ugotovljeno, da ni bilo pravne podlage za izplačila tožencu, ta pa je bil nedvomno zaradi tega obogaten, je izpolnjen dejanski stan neupravičene pridobitve iz prvega odstavka 190. člena OZ.
razlaga pogodbe - pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast - vezanost sodišča na akte Računskega sodišča
Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast ne pomeni poslovanja z dobičkom. Zgolj dejstvo, da A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom (ne da bi vedeli, kaj je vzrok za to), ne pomeni, da tožeča stranka A. ni pozicionirala za nadaljnjo profitabilno rast. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast pomeni, da je moral biti A. prestrukturiran tako, da bi bil sposoben v naslednjih dveh letih poslovati z dobičkom. Razlaga Pogodbe na način, da so njeni cilji doseženi le, če je A. dejansko tudi posloval z dobičkom, je prestroga. Razlogi, zaradi katerih družba kljub dobrim izgledom ne posluje z dobičkom, so lahko številni in raznovrstni. Iz vsebine Pogodbe ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela odgovornost za vse rizike, zaradi katerih bi lahko v skupini A. prišlo do negativnega poslovnega izida v letu 2003.
Stališče drugostopenjskega sodišča, da dejstva, ki so ugotovljena v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso izpodbojna, ne drži. Sodišče na akte Računskega sodišča ni vezano. Stranke imajo možnost, da v postopku zatrjujejo in dokazujejo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz vsebine revizijskega poročila. Na podlagi četrtega odstavka 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.