spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - konkurenca izključnih pristojnosti
V obravnavanem primeru gre za konkurenco dveh izključnih krajevnih pristojnosti. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002599
ZFO člen 24, 24/2. ZFO-A člen 25, 25/3, 27, 27/3, 27/5. ZPRS člen 30. OZ člen 190.
neupravičena pridobitev - javni zavod - proračunsko financiranje - financiranje javnega zavoda na področju kulture - finančne izravnave - prihodki od dohodnine - sprememba tožbe
Tožena stranka bi z ugovorom lahko uspela le, če bi trdila in dokazala, da je iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav (kamor se vštevajo tudi dodatna sredstva finančnih izravnav) tožeči stranki nakazala več sredstev, kot ji jih je bila po zakonu dolžna nakazati. To bi pomenilo, da bi tožeča stranka iz teh dveh naslovov prejela presežek proračunskih sredstev, ki bi jih tožeča stranka eventualno lahko porabila tudi za kritje vtoževanih stroškov.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002593
ZGD člen 430, 430/1, 431, 431/1, 435, 435/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odsvojitev poslovnega deleža - osnovni kapital družbe - poseg v osnovni kapital družbe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odločilna presoja, kakšen je bil osnovni kapital družbe, ali in katero premoženje je predstavljalo njegovo jamstvo ter ali in v kakšni meri je bilo s plačilom prevzema poslovnega deleža poseženo vanj.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
davčni odtegljaj od dividend - dovoljena revizija - pravnomočnost - razveljavitev zakona - odločba Ustavnega sodišča - pripis dobička deležem družbenikov - davek na dobiček od kapitala
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon oziroma njegov del, to ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Taka razveljavitev pa v zvezi z že vloženo revizijo v upravnem sporu predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje.
Ker so v tem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje in odločitvi organov prve in druge stopnje temeljili na delu določbe 90. člena ZDoh-2, ki je obdavčila pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, tega pa je Ustavno sodišče razveljavilo, je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo upravni odločbi prve in druge stopnje, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.
Ker je določba 94. člena ZGD-1 dispozitivne narave, je treba ugotoviti ali so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo sprejeli avtonomno odločitev o razpolaganju z dobičkom družbe (družbena pogodba oziroma sklep družbenikov), zaradi česar bo dobiček osebne družbe nastal nerazporejen in se bo obdavčil kot dividenda šele, ko bo družba dobiček razdelila družbenikom in bo prišlo do dejanskega izplačila dobička družbenikom, ali pa velja domneva pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenikov iz 94. člena ZGD-1 in tako nastopi obdavčenje šele ob odsvojitvi (zmanjšanju) kapitala (dobiček iz kapitala) na podlagi 94. člena ZDoh-2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina - novo izvršilno sredstvo - lega nepremičnine
Ker upnik predlaga nadaljevanje izvršbe s prodajo solastnega deleža dolžnice na nepremičnini, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je za odločitev o predlogu in za vodenje izvršbe s prodajo te nepremičnine, upoštevaje določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ in prvega odstavka 166. člena ZIZ pristojno Okrajno sodišče v Piranu (drugi odstavek 25. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - odpoved pravici
Sodišči prve in druge stopnje sta glede na dejanske ugotovitve pravilno odločili, da je po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi (190. in naslednji členi) tožnica upravičena do izplačila protivrednosti svojih vlaganj v obnovo nepremičnine, ki je v lasti tožencev. Morebitna (delna) odpoved tej pravici na račun osebne skrbi tožencev za njenega, sedaj žal invalidnega bivšega zunajzakonskega partnerja, pa je lahko le posledica tožničine osebne odločitve.
Zakon določa, da se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta v primeru, če se zahtevek nanaša na bodoče terjatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let (40. člen ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obsojenemu sodbe sodišča prve stopnje ni bilo mogoče vročiti po pošti, je sodišče prve stopnje odredilo vročitev po sodnem vročevalcu, kar je v skladu z določbami ZKP (prvi odstavek 117. člena ZKP).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
Smisel določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je preprečiti škodljive posledice procesnih dejanj, ki jih je opravil „pooblaščenec“ brez pooblastila. O tem revizija nima razlogov, uradnega preizkusa pa ni (371. člen ZPP). Poleg tega se je tožnik navkljub temu, da je bil odvetnik A. prisoten na naroku, spustil v obravnavanje glavne stvari ter tudi odgovarjal na njegova vprašanja. Na naroku pa je bil cel čas prisoten tudi tožnikov novi pooblaščenec B. B., ki je tožniku tudi sam zastavljal vprašanja.
V skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP je bilo v postopku predloženo pooblastilo, iz spisa pa ni razvidno, da bi bilo to preklicano oziroma odpovedano (99. člen ZPP). V zadevi tudi ni podana kršitev Ustave, saj ta varuje pravice posameznika pred posegi države, ne pa pred revidentovo (svobodno) izbiro pooblaščenca. V Zakonu o odvetništvu so navedene dolžnosti odvetnikov, tudi glede razkritja morebitnih navzkrižij interesov. Sodišče ne more in ne sme posegati v avtonomijo stranke glede izbire pooblaščenca, odgovornost zanjo nosi pooblastitelj.
Kot sta pravilno ugotovili že sodišči nižjih stopenj, Sporazum ni obvezoval druge toženke na način, kot ga zatrjuje revident, torej, da bi morala posojati sredstva pod enakimi pogoji, kot jih je prejela Vlada Republike Slovenije od Vlade Zvezne republike Nemčije. Ti pogoji se namreč ne nanašajo na posojila končnim posojilojemalcem (zdomcem), ampak le na meddržavno posojilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
Glede na to, da je bila v odločbi Ustavnega sodišča Up-388/10-48 z dne 8. 11. 2012 ugotovljena ničnost določb 30. člena kolektivne pogodbe tožene stranke o višini regresa za letni dopust, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.
ZZK-1 člen 120, 132, 132/1-4, 154, 154/3-2, 157, 157/1, 157/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - - odobritev udeležbe v postopku - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravočasnost ugovora - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 62.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je odločalo daleč po preteku časa, v katerem bi se smela preklicati pogojna obsodba in je tako utemeljen očitek sodišču prve in druge stopnje, da sta kršili določbo prvega odstavka 62. člena KZ-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - terjatev iz naslova poslovanja s pristojnim sodišča - začasno zastopanje
Tožnica sicer uveljavlja svoj denarni zahtevek zoper Republiko Slovenijo, vendar iz njenih navedb izhaja, da utemeljuje zahtevek z očitki nezakonitega postopanja oziroma ravnanja prav stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih naslavlja tožnica, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča .
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
Sodna praksa pojem duševnih bolečin zaradi kršitve (osebnostne) pravice do zdravega življenjskega okolja, razlaga kot vsako psihično neugodje, ki ga trpi oškodovanec, pri čemer ni potrebno, da zaradi takšnega posega trpi njegovo zdravje. Trditvena podlaga o psihičnem neugodju in/ali okvarah zdravja zaradi nedovoljenih imisij pri posameznem tožniku je izostala. Glede na dejstvo, da gre pri škodi
v obliki prestanih duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostnih pravic predvsem za oškodovančeva subjektivna zaznavanja in t. i. preteklo škodo, ni mogoče sprejeti izvajanj revidentov, da ob vložitvi tožbe niso vedeli, kakšno je bilo njihovo psihično neugodje, ki so ga zaradi nedovoljenih imisij trpeli.
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene revizijske navedbe o zavrnitvi v reviziji izpostavljenih dokaznih predlogov, in sicer postavitev izvedencev gradbene, kmetijske in medicinske stroke ter zaslišanje tožnikov.