pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - možnost izjave o prekršku - izvedenstvo - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je imela obramba zadostne možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju, je potrebno najprej presoditi, ali je bil rok za podajo izjave sploh določen in šele nato, ali je bila dolžina tega roka v obravnavanem primeru primerna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002577
ZASP člen 21. OZ člen 5, 435. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - materialna avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - prodajna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - uporabniško ime in geslo - izvorna koda - dostop do izvorne kode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali je pri računalniškem programu mogoče s prodajno pogodbo (po 435. členu OZ) prenesti vse materialne avtorske pravice na tem programu,
- če je materialne avtorske pravice prenesla, ali je z izročitvijo uporabniškega imena in gesla opravila svojo dolžnost v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ter
- ali je sodba sodišča druge stopnje v delu, kjer toženi stranki očita nepredložitev navodil za dostop do izvorne kode, obremenjena s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital - povečanje osnovnega kapitala - nujnost dokapitalizacije - zmanjšanje poslovnih deležev družbenikov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko družbenik d. o. o. predlaga povečanje osnovnega kapitala z vložki tudi v primeru, ko ne izkaže nujnosti oziroma potrebnosti dokapitalizacije, glede na to, da se v tem primeru proporcionalno zmanjšajo poslovni deleži drugih družbenikov glede na celoto?
li začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega
posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen ZFPPIPP v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, bila pa je plačana kupnina za nepremičnino.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - nesreča pri delu - stroški zdravljenja - regres - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - obstoj sodne prakse
Odgovor na vprašanje, ali se pri odgovornosti delodajalca za škodni dogodek (nezgodo pri delu) in škodo (stroške zdravljenja poškodovanca - delavca) po 86. členu ZZVZZ upošteva prispevek delavca (poškodovanca - zavarovanca tožeče stranke, ki je zaradi škodnega dogodka oškodovana), je VSRS podalo že v zadevah III Ips 1/2014 in III Ips 122/2011, obeh z dne 25. 2. 2014.
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – ponovitvena nevarnost - predčasni nastop kazni
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
Obtoženec je na lastno zahtevo nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe in je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, vendar je še vedno obtoženec s statusom pripornika, in ne obsojenec.
pripor – odreditev pripora – kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – ponovitvena nevarnost - odločanje senata o nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom za odreditev pripora
V postopku odločanja o predlogu za odreditev pripora sodišče na podlagi dokaznega gradiva, zbranega pred odreditvijo pripora, presoja, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ali je podan kateri od pripornih razlogov iz prvega odstavka 201. člena ZKP, ali je pripor neizogiben ter ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Ko obdolženec svoj izostanek z glavne obravnave opraviči in predlaga njeno preložitev, mora sodišče najprej preizkusiti razlog, na katerega se sklicuje obdolženec v opravičilu, ter presoditi njegovo utemeljenost in šele nato odločiti, ali so podani vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, ter za svojo odločitev navesti razloge.
ZPP člen 367, 367/4, 385, 385/2, 391, 391/2. ZVetL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 13, 19, 30, 30/5, 30/6. ZNP člen 34, 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003
V primeru, ko pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele še ni bila izdana, pripadajoče zemljišče pa je mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, se kot pripadajoče zemljišče določijo (zgolj) nepremičnine, ki so v navedenih aktih zajete, ne pa tudi druge nepremičnine, ki sicer ustrezajo kriterijem iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. To velja tako za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, kot tudi za stavbe, zgrajene po navedenem datumu.
ZPP člen 325, 325/1, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. ZD člen 46, 46/3, 46/4.
dopolnilna sodba - neobstoječa sodba - pravica do pravnega sredstva - dovoljenost revizije - dedovanje - vštevanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža
Ker tožeči stranki izdajo dopolnilne sodbe nista predlagali (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje „le“ ugodilni del prvostopne sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da sta tožnici v tem delu izgubili pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistimi deli tožbenih zahtevkov, o katerih ni bilo niti pravnomočno odločeno, in s katerimi torej v tej pravdi nista uspeli doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo tudi izredno pravno sredstvo ni mogoče uveljavljati (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), je bilo treba v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbo 46. člena ZD, po kateri zapustnikova izjava o nevračunavanju daril izključuje tudi njihovo vrednotenje, razen v primeru zatrjevane prikrajšanosti nujnega deleža.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka - razveljavljen sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočna odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Vrhovno sodišče je sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, zato o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočno odločeno. Od pravnomočne odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pa je odvisna tudi odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo tudi s pritožbo izpodbijani sklep o ustavitvi postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začasna odredba - začasna ureditev stanja – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Tudi pri zavrženju predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je možno izdati začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, če tožnik izkaže težko popravljivo škodo.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 302, 302/1. ZIZ. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – izvršitelj – rubež - vročitev zapisnika o rubežu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomočnik izvršitelja je uradna oseba, ki opravlja določena uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon in drug predpis, vročitev zapisnika o rubežu pa je uradno dejanje, ki ga je izvršitelj dolžan opraviti v okviru svojih pravic. Izrek torej vsebuje vse elemente kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) ŠT. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 9/2, 202, 203, 203/3-2, 213.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
Glede drugega območja varstva pred hrupom, v katerega sta nižji sodišči uvrstili nepremičnino tožnikov, uredba določa, da razvrstitev posameznih območij v to območje določi minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Ker občina po ugotovitvah nižjih sodišč očitno svojim obveznostim ni zadostila, je sporno vprašanje, skladno z določbami pravdnega postopka kot predhodno vprašanje rešilo sodišče (13. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). Prepoved reformatio in peius velja torej samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
Revizijsko sodišče je pri odmeri odškodnin upoštevalo neposredno bližino hiše od ceste, relevantno obdobje preobremenitve s hrupom, intenzivnosti imisij in okoliščine posameznega oškodovanca ter okvire prisojenih odškodnin v sodni praksi v podobnih primerih.