bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Ko obdolženec svoj izostanek z glavne obravnave opraviči in predlaga njeno preložitev, mora sodišče najprej preizkusiti razlog, na katerega se sklicuje obdolženec v opravičilu, ter presoditi njegovo utemeljenost in šele nato odločiti, ali so podani vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, ter za svojo odločitev navesti razloge.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 75, 75/3, 77. ZPP člen 120, 120/1, 339, 339/2-14.
neplačilo sodne takse za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje razlogov za zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot prepoznega ali nedovoljenega (prvi odstavek 120. člena ZPP) ni navedlo. Razlogi, ki jih je navedlo, se namreč nanašajo na presojo opravičenosti vzroka za zamudo.
Ker je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi za odločitev, navedenimi v njegovi obrazložitvi, ima izpodbijani sklep take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosilec navedel druge osebne podatke kot v drugih prošnjah
Določba o omejitvi gibanja (51. člen ZMZ) vsebuje splošni preventivni namen, da se preprečijo v naprej nedoločljiva ravnanja prosilca za mednarodno zaščito in neželene posledice, ki niso v javnem interesu. Če prosilec ne želi razkriti svoje identitete ali zavaja azilni organ, morebitnih (bodočih) neželenih ravnanj ni mogoče individualizirati in predvideti. Na podlagi tožnikovih ravnanj – dejstva, da ni predložil identifikacijskega dokumenta in da je z različnimi podatki o svoji identiteti zavajal azilne organe, je tožena stranka ob upoštevanju načela sorazmernosti po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenila, da bo lahko le z odrejenim ukrepom, ki se bo izvajal v centru za tujce, zagotovila tožnikovo navzočnost in meritorno odločila o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, oziroma če bo tožnik predložil uradni identifikacijski dokument, ugotovila njegovo istovetnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007198
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji
Sodišče krši kazenski zakon (med drugim) če v odločbi o kazenski sankciji, prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu, obsojenka pa izpodbija odločitev o kazenski sankciji, in sicer glede trajanja in načina izvršitve kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice
Dogovori oz. pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijsko pravnih pa tudi stvarno pravnih učinkih dogovorov lahko nujno izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje (na primer dogovori o skupni gradnji, družbene pogodbe in podobno).
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/1, 59, 59/4, 60, 60/2.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi obnove postopka – navedba punktuma - pravica ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, niti ni pojasnila, zakaj meni, da je revizija dovoljena.
Če pa morda z navedbo vrednosti spora v uvodu revizije (572.925,68 EUR) meri na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da po njegovi ustaljeni upravnosodni praksi spor o zakonitosti sklepa o dovolitvi obnove postopka, kakršen je tudi obravnavani spor, ni spor, v katerem je pravica izražena v denarni vrednosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor iz razmerja med starši in otroki
Če bi v tem sporu iz razmerja med starši in otroki odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot krajevno in stvarno pristojno oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Novi Gorici, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 177. ZOR člen 154, 154/2.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca - odgovornost imetnika nevarne stvari – nesreča pri delu - pojem nevarne stvari – poškodba pri delu z ožemalnim strojem – ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti
Ožemalni stroj v obratovanju (ker ga poganja elektrika, ker mu je treba streči medtem ko so v gibanju tako transportni trak, na katerega se polagajo kože kot poravnalni in ožemalni valji, ker deluje z relativno veliko silo) je nevarna stvar in delo z njim je (toliko bolj, če je normirano in če hitrost, s katero se opravlja, vpliva na doseganje norme tudi drugih delavcev) nevarna dejavnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zvišanje preživnine - začasno bivališče mladoletne tožeče stranke - gmotni položaj stranke v postopku
V postopku zaradi zvišanja preživnine je zaradi manj ugodnega eksistenčnega položaja mladoletne tožnice smotrno določiti za sojenje sodišče v kraju začasnega prebivališča mladoletne tožnice, ne glede na kraj prebivališča toženca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007139
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 25, 115.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - naklep – uboj - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017000
ZPP člen 380, 380/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 132, 132/1-1, 132/1-2, 132/1-3, 132/1-4, 142, 142/5, 148, 243. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dovoljenost izbrisne tožbe zoper zaznambo izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi - materialnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - formalnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - dovoljenost zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - pravica do vložitve izpodbojne tožbe
Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.
Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se izreka izpodbijanih odločb v 2. točki pri očitku, ki se nanaša na dano posojilo družbi B., d. o. o., v bistvenem razlikujeta. V odločbi o izreku opomina je v 2. točki izreka namreč navedeno, da naj bi bil nad družbo B., d. o. o., kateri je A., d. d., dal posojilo, v začetku aprila 2011, to je pred izdajo revizorjevega poročila družbi A., d. d. (poročilo je bilo predano 22. 4. 2011), začet postopek prisilne poravnave. Te trditve (oziroma ugotovitve) v odločbi o uvedbi postopka ni. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je podana kršitev drugega odstavka 140. člena ZRev-2, saj je tožena stranka odločala o izreku opomina na podlagi listin oziroma drugih dokazov, ki niso bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in se tako tožeča stranka do njih ni mogla izjasniti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Prav zavzemanje pravnih stališč je naloga sodnikov, zato ta razlog in nezadovoljstvo tožeče stranke z odločitvami pritožbenih senatov ne more pomeniti osnove za delegacijo pristojnosti.