ukrep urbanističnega inšpektorja - uvedba postopka po uradni dolžnosti - molk organa prve stopnje
Inšpekcijski postopek se uvede po uradni dolžnosti, zato se opozorilo (ali vloga) v tem primeru lahko šteje le kot podlaga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti. Tožnici zato nimata lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in v njem tudi ne moreta uveljavljati kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi, prav tako kot ne moreta zahtevati izdaje odločbe.
ZUN člen 50, 50/2, 73.ZG člen 21, 21/1. ZUS člen 50, 50/2.URS člen 25.
ukrep urbanističnega inšpektorja - glavna obravnava v upravnem sporu - sojenje brez glavne obravnave - pravica do pravnega sredstva
Iz pravice do sodnega varstva izhaja obveznost sodišča, da tožbene navedbe vsebinsko obravnava ter da se opredeli do bistvenih navedb (tistih, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, potrebno izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti), ni pa mu potrebno odgovarjati na navedbe, ki za odločitev niso pomembne.
oblike denacionalizacije - vrnitev stvari - bistveno zmanjšana vrednost nepremičnine
V upravnem postopku ni podlage za ugotavljanje bistveno zmanjšane vrednosti nepremičnine (26. člen ZDen), saj tožeča stranka v tožbi in pritožbi zoper izpodbijano sodbo sama zatrjuje, da gre le za del zemljišča v izmeri 985 m2, kar predstavlja 14,47% velikosti celotnega zemljišča, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku.
določitev nacionalne panožne športne zveze - izbirni postopek
Odločanje o članstvu v Olimpijskem komiteju Slovenije je nedvomno v izključni pristojnosti navedene organizacije (4. odstavek 8. člena ZSpo), Zakon o športu (ZSpo) pa tudi ne daje Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport nobenega pooblastila, da bi sam obravnaval kot predhodno vprašanje vprašanje članstva Zveze za avtošport Slovenije - AŠ 2005, Krovska 5, Ljubljana, v Olimpijskem komiteju Slovenije.
ZUS člen 61, 73. ZDavP člen 43, 46, 46/1. ZST člen 14.
prisilna izterjava davčnega dolga - dolgovni seznam - spor polne jurisdikcije - oprostitev plačila sodnih taks
Ker je tožena stranka ugodila pritožbi zdajšnjega tožnika zoper prvostopno upravno odločbo, ker dolgovni seznam ni bil sestavljen v skladu z ZDavP, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev, da bi prvostopno sodišče v zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije po 61. členu ZUS.
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje le za naprej, torej za dejanja in akte od dneva vložitve zahteve za oprostitev. Ker je tožnik zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks le za tožbo in to potem, ko je tožbo vložil, njegovi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi.
Čeprav ZUstS nima določb o pravnih učinkih ugotovitvene odločbe, to ne pomeni, da ta nima nobenih učinkov. Pri odločanju o posamičnih zadevah jo je treba upoštevati, ker gre za obvezujoč splošni akt (1. člen ZUstS). V skladu z ustavnim načelom iz 1. odstavka 155. člena ustave lahko učinkuje le za naprej, kar pomeni, da učinkuje na posamična razmerja, o katerih ob uveljavitvi odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
upravni postopek - popravljanje pomot v odločbi - poprava pisne pomote
Če gre za pisno pomoto v imenih, številkah, računsko pomoto ali drugo očitno pomoto v odločbi ali njenih overjenih prepisih, jo sme organ oz. uradna oseba vsak hip popraviti s sklepom po 219. členu ZUP/86. Popravek učinkuje od izdaje odločbe dalje.
dohodnina - prisilna izterjava - seznanitev zavezanca z dolgovnim seznamom
Spor polne jurisdikcije po 61. členu ZUS je dopusten le, če so za to izpolnjeni v tem členu predpisani pogoji. V obravnavanem primeru ti niso bili, saj je tožena stranka tožnikovi pritožbi ugodila in zadevo vrnila v nov postopek prvostopnemu organu.
Če tožena stranka tožniku pred odločitvijo o njegovi pritožbi zoper prvostopno upravno odločbo ni dala možnosti primerjave dolgovnega seznama z njegovimi neporavnanimi zapadlimi davčnimi obveznostmi, je kršila pravila postopka.
ZPD člen 6, 6/1, 7, 7/1-3. ZGD člen 521-4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 102. ZUS 67, 67/2, 73.
prometni davek - pogoji za nakup blaga brez plačila prometnega davka - dejavnost družbe - pripojitev družbe - pravne posledice
Za promet blaga brez plačila prometnega davka morajo biti izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD, med drugim tudi, da je kupec registriran za opravljanje trgovine na debelo. Če je bila tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po enotni klasifikaciji dejavnosti registrirana za uvoz in izvoz neživilskih proizvodov, to še ne pomeni, da je to dejavnost privedla v trgovino na debelo po standardni klasifikaciji dejavnosti. Šele s pripojitvijo pravne prednice k tožeči stranki in z vpisom tega v sodni register so nastale pravne posledice pripojitve, zato pravna prednica tožeče stranke ni pridobila pravice do opravljanja dejavnosti tožeče stranke, za katere sama ni bila registrirana, že s sklenitvijo poravnave o pripojitvi in sprejetjem ustreznih sklepov organov upravljanja o pripojitvi.
blagovna znamka - priznanje znaka v sliki za blagovno znamko - preizkus pogojev
Pri preizkusu pogojev za priznanje znaka v sliki za blagovno znamko je glede na namen, ki ga zakon (ZIL) daje blagovni znamki, izhodišče preizkusa celostna podoba znaka; celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom. Če gre za prehrambeno blago, kot v obravnavanem primeru, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled.
delovni deportiranec - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na to, da je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bil tožniku priznan status žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke z vložitvijo tožbe v upravnem sporu, sodišče pa se ni opredelilo do vseh pravno pomembnih tožbenih navedb in ni izvedlo predlaganih dokazov.
ZDavP člen 108, 166, 166/1, 166/3, 166/4, 167, 167/1. ZUS člen 73.
davek od dohodkov iz dejavnosti - znižanje akontacije - rok za vložitev zahteve
Če stranka ne zaprosi za znižanje akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti v 15 dneh po preteku trimesečja, za katero uveljavlja znižanje, je zamudila prekluziven rok, zato je treba njeno vlogo zavreči. Na odločitev v stvari ne vpliva dejstvo, da ji predhodno ni izdana odločba o odmeri akontacije, saj se ta izda le v izjemnih primerih.
ukrep urbanističnega inšpektorja - pravna podlaga za odreditev ukrepa
Če je bil inšpekcijski postopek začet po določbi 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ni podlage za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi določbe 73. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1993.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 264, 236, 236/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo pri telesnih poškodbah - nedovoljeni dokazi - priče - oprostitev pričanja
Pri presoji, ali izvesti predlagani dokaz ali ne, mora sodišče pretehtati, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten, ali je stranka pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, v dvomu pa šteti, da je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolžencu in da ga mora sodišče izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.
Obvestila o telesni poškodbi, kateremu je priložena tudi fotokopija medicinske dokumentacije, ki se nanaša na to poškodbo, v nobenem pogledu ni mogoče enačiti z izvedenskim mnenjem, podanim na podlagi 264. člena ZKP.
Obsojenčeva mati v kazenskem postopku ni bila nikoli zaslišana in zato tudi ni bila poučena v skladu z 2. odstavkom 236. člena ZKP o pravni dobroti, da ni dolžna pričati. Take procesne situacije, četudi na zahtevo obrambe, ni mogoče obiti z zaslišanjem policistke o tem, kar ji je o obravnavanem življenjskem primeru med zbiranjem obvestil povedala v času sojenja že pokojna presumptivno privilegirana priča.
telesne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev negmotne škode
Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem pritožbenega sodišča, da uporaba sprehajalne palice (ki ni niti medicinsko indicirana) za hojo v hrib (torej le občasno) ne predstavlja skaženosti, saj tudi pri zdravih ljudeh uporaba takega pripomočka za razbremenitev nog pri vzpenjanju ni nekaj neobičajnega. Prav tako ima pritožbeno sodišče prav, ko pojasnjuje, da je enoletna uporaba opornic zajeta v odškodnini za telesne bolečine. Odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti gre namreč le za trajne spremembe zunanjosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Strah za izid zdravljenja v pravnem smislu sicer obsega tako sekundarni strah v ožjem smislu, kot tudi temu sledečo zaskrbljenost, vendar z dvema omejitvama: pod pogojem zadostne intenzitete in trajanja ter le za čas do trenutka, ko se posledice poškodbe ustalijo in negotovosti o tem, kakšne bodo in kakšne spremembe bodo prinesle v življenje oškodovanca, ni več (prim. dr. Ana Božič Penko, Strah kot nepremoženjska škoda, CZ, Ljubljana, 2003, str. 47). Tudi to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnico še sedaj strah prometa, sama pa v reviziji zatrjuje, da bo tak "strah" trpela vse življenje, ne more biti podlaga za prisojo višje odškodnine za to obliko nepremoženjske škode. Če namreč strah zapusti trajne posledice, potem ta oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo - v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti (ibid., str. 57).
URS člen 23, 23/2.ZKP člen 374, 374-1. Sodni red člen 160.
pravica do sodnega varstva - pravila o dodeljevanju zadev - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Izdaja posebne odredbe o dodelitvi zadeve ni predvidena v primeru, ko je bil sodnik, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, imenovan na drugo sodišče, in je bila zadeva na podlagi splošnega pravila o dodeljevanju zadev (160. člen Sodnega reda) dodeljena drugemu sodniku.
Z navedbami, da bi moralo sodišče obsojencu izreči pogojno obsodbo, če bi upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse olajševalne okoliščine, zagovornik uveljavlja razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - vpliv razmer v drugi državi na višino odškodnine
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in začetek teka zamudnih obresti.
Tožnik je bil v času škodnega dogodka redno zaposlen v Sloveniji in se je tu tudi zdravil ter invalidsko upokojil. Če se je kasneje preselil v drugo državo, to ni okoliščina, ki bi narekovala uporabo tujega prava. Zato slovensko sodišče, ko uporablja slovensko pravo, upošteva pomen prizadete dobrine in namen odškodnine v Sloveniji.