dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej zadevi imajo nedenarni tožbeni zahtevek za sklenitev kupne pogodbe, pa tudi denarni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, vsi različno dejansko in pravno podlago. Zato je za odločitev o dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od treh tožnikovih zahtevkov.
referendum - pooblastilo županu, da preveri skladnost pobude z zakonom in statutom občine
Pooblastilo županu, da preveri skladnost pobude volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma z zakonom in statutom občine (2. odst. 47. člena ZLS) ni dano v tem smislu, da je župan tudi pristojen za odločanje o utemeljenosti pobude po vsebini.
ZAzil člen 2, 37. Pogodba o ustanovitvi Evropske unije člen 17, 18. ZUS člen 73.
priznavanje azila - varna tretja država
Glede na to, da je prosilka v RS prišla iz Republike Italije, ki se je, po predpisih, ki so veljali v času odločanja tožene stranke, štela za varno tretjo državo, je bila pravilna odločitev tožene stranke, ko je njeno vlogo zavrgla. Odločitev je pravilna tudi po včlanitvi RS v EU, saj državljan države članice EU, razen izjemoma, ne more zaprositi za azil v drugi državi članici EU.
Po določbi 2. odstavka 67. člena ZLS v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi pa župan. Odločanje nepristojnega organa pomeni nezakonitost v postopku, ki ima za posledico odpravo odločbe.
izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo
V postopku izvršitve varstvenega ukrepa, izrečenega z odločbo o prekršku, tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, ki se izvršuje in tudi ne na njeno pravnomočnost, ker je to stvar drugega postopka. Predmet presoje pravilnosti in zakonitosti drugega sklepa o izvršbi z neposredno prisilitvijo je le, ali je tožnik izpolnil obveznost, naloženo s prvim sklepom o izvršbi. Če je ni, se mu z drugim sklepom izreče denarna kazen, zagrožena s prvim sklepom, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo denarno kaznijo, če obveznost ne bo izpolnjena v novem roku. Ker sodišče presoja zakonitost upravnega akta po pravnem in dejanskem stanju ob njegovi izdaji, ugovor zastaranja v tem primeru ni utemeljen, saj je bil sklep o izvršbi izdan pred potekom absolutnega zastaralnega roka.
dovolitev priglašenih del - postavitev protihrupnega nasipa - soglasje mejašev
Pri postavitvi protihrupnega nasipa gre za izboljšanje prometnih in varnostnih lastnosti državne ceste. Ker pa se ta nasip nahaja na območju varovalnega pasu ob državni cesti in na zemljišču investitorja, ni bilo potrebno soglasje mejašev za ta poseg. Če pa so se dela izvajala v nasprotju z izdanim dovoljenjem, je to stvar inšpekcijskega postopka.
podelitev koncesije - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe
Če je bila koncesija podeljena za opravljanje dejavnosti na točno določeni lokaciji, pomeni sprememba sedeža opravljanja dejavnosti tako pomemben element v koncesijskem razmerju, da je treba razmerje na novo urediti s spremembo že izdane odločbe.
Prepoved razlikovanja (diskriminacije) je podana tudi tedaj, če delodajalec ob okoliščinah, ki jih določajo državne in mednarodne norme, pri sprejemanju splošnih aktov ali pri odločanju o pravici posameznega delavca, neenakopravno obravnava posamezne delavce, ne glede na njihove osebne lastnosti, položaj ali druge okoliščine. Dana je prepoved razlikovanja (diskriminacije), če delodajalec pri prvem razvrščanju delavcev manj ugodno obravnava delavce, ki so bili določen čas v staležu bolnih ali/in niso opravili določenega števila nadur.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
ZOR člen 15, 15/1, 82, 82/1, 82/3, 99, 99/2, 132,132/5, 270, 270/3.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - temeljna načela obligacijskega prava - načelo enake vrednosti dajatev - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - odstopnina - kogentne določbe ZOR - vrnitev danega - začetek teka zamudnih obresti
Določba 1. odstavka 15. člena ZOR sodi med temeljna načela ZOR. Po določbi 2. odstavka 99. člena ZOR se pri razlagi spornih pogodbenih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Pri razlagi pogodbenih določb je zato treba upoštevati (tudi) temeljna načela, in med njimi tudi določbo 1. odstavka 15. člena ZOR (načelo enake vrednosti dajatev).
Določba 3. odstavka 270. člena ZOR, po kateri pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, je prisilne narave. Take določbe učinkujejo ne glede na dogovor strank. Določba 3. odstavka 270. člena ZOR je namenjena prav temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Zato ni mogoče uspeti z zatrjevanjem, da je bila volja strank drugačna, kot je kogentna zakonska določba.
Ker niti ZTPDR niti ZDR (1990) ne določata obveznih sestavin pisne odločbe kot pogoja za veljavnost odločitve, je pisna odločitev tožene stranke, v obliki dopisa brez pravnega pouka, pravno upoštevna.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljane denarne terjatve tožeče stranke ne presega z zakonom določenega zneska, saj se po določbi prvega odstavka 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
koriščenje letnega dopusta - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Ker tožničin nastop koriščenja letnega dopusta s strani tožene stranke ni bil formalno in izrecno odobren, pri tem pa je šlo za koriščenje letnega dopusta o trajanju nad 3 dni, je tožena stranka utemeljeno štela, da je bila tožnica neupravičeno odsotna z dela več kot 5 dni.
Iz navedb Delovnega sodišča v A. izhaja, da ima sodišče sklenjeno s toženo stranko letno pogodbo za varovanje poslovnih prostorov in da na sodišču opravlja delo varnostnika oseba, ki je pri toženi stranki v delovnem razmerju. To pomeni, da obstajajo okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o nepristranosti sodnikov sicer pristojnega sodišča in s tem tudi celega sodišča. To pa je tehten razlog, zaradi katerega sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
Iz določbe drugega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.) izhaja, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen če gre za pravico do denarne terjatve. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni vložil nikakršnega ugovora v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZTPDR, s katerim bi ugovarjal zoper odločitve tožene stranke, je glede na to, da je predhodno izveden postopek procesna predpostavka za dopustnost tožbe, pravilna odločitev nižjih sodišč, da tožba ni bila dopustna.
Invalidi druge in tretje kategorije invalidnosti uživajo varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga, razen če jim ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prvi odstavek 116. člena ZDR).
disciplinska odgovornost - zloraba pravice do bolezenskega dopusta - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - dovoljeni dokazi
Podatki, ki jih na podlagi opazovanja gibanja oseb na bolniški odsotnosti v smislu kontrole začasne zadržanosti z dela posrednje pogodbeno angažirani detektiv, so lahko v disciplinskem postopku, pa tudi v postopku pred delovnim sodiščem, uporabljeni kot dokaz, razen če bi bila izkazano, da so pridobljeni za nezakonit način (npr. s kršitvijo zasebnosti stanovanja, pisemske tajnosti itd.)