Župan občine nima v določilu 47. členu ZDDO pooblastila imenovanje disciplinske komisije, ki bi odločala o disciplinski odgovornosti delovcev na prvi stopnji.
OZ člen 153. ZJGD člen 26. ZGD člen 3.ZDR člen 36 f.
odpravnina - odškodnina
Ker se občine v sporazumu niso zavezale, da bodo same iz svojih sredstev plačale odškodnino ob prenehanju delovnega razmerja tožniku, in niso bile pooblaščene za to, da bodo k plačilu zavezale četrtotoženo stranko, ta pa ni bila dolžna spoštovati njihove obljube, tožnik na podlagi podpisanega sporazuma do odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja ni upravičen iz sredstev četrtotožene stranke.
V primeru četrtotožene stranke ni šlo za pravno osebo, ki ne bi bila vpisana v register. Šlo je za pravno osebo, ki je že bila registrirana, se je pa na podlagi zakona morala lastninsko preoblikovati, pri čemer lastnosti pravne osebe ni izgubila. Zato je lahko v pravnem prometu samostojno delovala in ni bilo potrebe po tem, da kdo nastopa v njenem imenu.
Delovno razmerje pri četrtotoženi stranki, kot izhaja iz izvedenih dokazov, ni prenehalo zaradi tega, ker bi tožnikovo delo postalo trajno nepotrebno, ampak zaradi sporazuma. Ker ni bil niti zatrjevan kakšen drugačen dogovor med tožnikom in četrtotoženo stranko in ker niso bile izpolnjene zakonske zahteve, da bi se ga obravnavalo kot delavca, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, ni bil upravičen niti do 6 mesečnega roka iz 36. e člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti do nadomestila plače ali odpravnine iz 36. f člena ZDR.
Po 105. členu ZD je neveljavna (nična) pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Ker nična pogodba nima nobenega pravnega učinka, tudi odstop od nične pogodbe samo po sebi nima posebnih posledic.
Redna zakonska posledica ničnosti je kondikcijski zahtevek tistega, ki je kaj izpolnil. Pridobitelj mora vrniti vse, kar je prejel na podlagi nične pogodbe. Plačati mora tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva ko je postal nepošten, najkasneje pa od dneva vložitve tožbe.
Ker po določbi 1. odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, tožnik s predlogom, vloženim po vložitvi tožbe, ne more uspeti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Ker v konkretnem primeru ta vrednost ni presežena, je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22342
ZKP člen 359, 359/1-1, 241, 241/1, 329, 329/2, 420, 420/2, 427.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/4.
opis kaznivega dejanja - kraj storitve - priče - zaslišanje mladoletne priče - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kraj - kadar ni znak kaznivega dejanja - se v izreku obsodilne sodbe navede, kadar je od tega odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona (1. točka 1. odstavka 359. člena ZKP). Zato ne drži, da brez (navedbe) kraja kaznivega dejanja ne more biti.
V 427. členu ZKP je določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP), pojavi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev. Če takega dvoma ni, tudi ni dolžno razlagati, zakaj te določbe ni uporabilo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 329, 329/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev pravice do obrambe iz 3. alinee 29. člena URS.
URS člen 38.ZZKat člen 1, 4.ZZK člen 1. ZVOP člen 10, 10/2.
izdaja posestnega lista - podatek o lastništvu tretjih oseb na nepremičnini - osebni podatek - geodetska uprava - uporabnik podatkov o stvarnih pravicah na nepremičninah
Podatek o lastništvu tretjih oseb na nepremičnini je osebni podatek. Geodetska uprava je glede podatkov o stvarnih pravicah na nepremičnini le uporabnik podatkov in ne upravljalec.
gradbeno dovoljenje - zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja - sprememba projektne dokumentacije
Če ni mogoče ugotoviti, da je zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja priloženi projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.
Vprašanje vsebine pogodbene volje strank je dejansko (in ne pravno) vprašanje.
Sklep sodišča druge stopnje, da sta stranki sklenili nov oziroma drugačen dogovor (in z njim v tem delu spremenili prvotno štipendijsko pogodbo), tako vsebuje kot bistveno materialnopravno komponento, saj nujno implicira uporabo prava - namreč obligacijsko-pravnih pravil o pogojih za veljavno sklenitev (drugačne) pogodbe in s tem za nastanek pogodbene obveznosti (ali za razbremenitev le-te). Tako pa se sklepanje sodišča druge stopnje spet izkaže kot takšno, ki je materialnopravne narave in ki zaradi tega, ker je drugačno od prvostopnega sklepanja, ni moglo privesti do očitane procesno-pravne kršitve določb 4. in 1. točke 358. člena ZPP.
Uporaba prvega odstavka 99. člena ne terja ugotavljanja dejanskega stanja in je zato odločitev sodišča ali bo sploh ugotavljalo skupen namen pogodbenikov, odvisna od izbrane metode razlage. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (2. odstavek 99. člena ZOR). Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila: le golo sklicevanje nanjo, ki ni hkrati podprto z ustrezno kvalitetnim gradivom, ne zadošča; pogodbeno določilo namreč lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
kontrahirna dolžnost - najem stanovanja - imetništvo stanovanjske pravice - pojem stanovanja - prostori za začasno bivanje
Da bi se skupina prostorov štela za stanovanje, mora biti po 1. odstavku 4. člena ZSR (pozitivna definicija) tudi namenjena za stanovanje, po 2. odstavku istega člena pa ne sme biti namenjena za začasno prebivanje - začasna delavska stanovanja na stavbiščih, prostorih v provizoričnih objektih in podobno (negativna definicija). Ker pa je bil objekt, v katerega se je tožnica vselila, namenjen poslovni dejavnosti (shranjevanju orodja) oziroma začasnemu bivanju, je že iz tega razloga brez posebnega razčlenjevanja jasno, da se prostora (hodnik in soba), ki ju je leta 1987 zasedla tožnica, ne moreta šteti za stanovanje. Da bi se skupina prostorov štela za stanovanje, tudi ni dovolj zgolj to, da so gradbena celota ter da imajo poseben vhod. Omogočati morajo tudi tako bivanje, ki dosega vsaj minimum v slovenskem okolju običajnega stanovanjskega standarda (med drugim morajo dajati vsaj možnost uporabe stranišča in kopalnice). Ni torej dovolj, da varujejo stanovalce pred vremenskimi nevšečnostmi, njihovo pohištvo pa pred znatno škodo. To so kriteriji, s katerimi je zakonodajalec v 2. odstavku 7. člena ZSR opredelil pojem najpotrebnejših prostorov. Kriteriji stanovanja pa te nujno presegajo.
Če pritožbeno sodišče ne presodi pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, stori absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP (odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih).
Obdolžencu lahko pritožbo sestavi in napiše nekdo drug. Pomembno je le, da je pritožba v vsebinskem in oblikovnem pogledu skladna z zakonom, da je vložena z obdolženčevim soglasjem in da jo obdolženec podpiše. Če pritožbo z njegovim imenom in priimkom podpiše nekdo drug, mora sodišče obdolženca pozvati, da to pomanjkljivost odpravi (nepopolna vloga).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - individualizacija odškodnine - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Po ugotovljenem obsegu tožnikovega trpljenja je sodišče pravilno uporabilo pravni standard pravične denarne odškodnine, ko je opravilo širšo individualizacijo škode tako, da jo je primerjalo s podobnimi primeri v sodni praksi. Pri tem revizijsko sodišče poudarja, da je treba primerjati podobne primere v sodni praksi, kar pomeni istovrstnost poškodb, približno enako hude posledice poškodbe ter podobne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Po fazi ti.m. širše individualizacije sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opravili tudi tako imenovano ožjo individualizacijo oziroma prilagoditev konkretnemu primeru in konkretnemu oškodovancu, to je tožniku.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - sprememba sodne prakse - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje
Od odmeri odškodnine za vse ugotovljene oblike tožnikove nepremoženjske škode sta bili ustrezno upoštevani temeljni načeli za odmero - to je individualizacije višine odškodnin in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin - po katerih sodišče upošteva različne okoliščine posameznega primera, prav tako pa mora skrbeti, da je odškodnina določena objektivno in sicer glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in da upošteva druge primerljive primere sodne prakse zaradi enotnega obravnavanja škod različnega obsega.
Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne ustaljene sodne prakse pa ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.