Čeprav sodnici, ki je sodila v zadevi, umik predloga, vložen pred začetkom glavne obravnave, ni bil posredovan ne pred pričetkom glavne obravnave in ne na glavni obravnavi, je potrebno šteti, da je do umika prišlo tedaj, ko je vloga prispela na sodišče. V takšni procesni situaciji bi bilo treba v skladu z določbo 1. odstavka 437. člena v zvezi z 2. odstavkom 277. člena ZKP obtožni predlog zavreči.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - uveljavitev OZ in ZPOMZO
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilo upoštevali obe temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Natančno in izčrpno sta ugotovili vse konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode ter jih ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih tudi pravilno pravno ovrednotili. Zneske odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi končen (skupen) znesek zadoščenja pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Če se v postopku nostrifikacije izkaže, da se program končane tuje šole znatneje loči od programa sorodne šole v RS, je pogoj za nostrifikacijo takega spričevala, da opravi prizadeti določene dopolnilne (nostrifikacijske) izpite.
Sodba sodišča druge stopnje res nima razlogov o zavrnitvi tožnikovega denarnega zahtevka. To pa zato, ker v pritožbi ni navedb, ki bi se nanašale na odločbo o tem zahtevku. Pritožbenemu sodišču se zato v obrazložitvi sodbe (ne pa seveda pri presoji pritožbe) ni bilo treba ukvarjati s tožnikovim denarnim zahtevkom in z odločbo sodišča prve stopnje o tem zahtevku. To bi moralo storiti le, če bi ugotovilo, da so v zvezi s tem delom sodbe podani razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti.
ZOR člen 73, 453.ZZZDR člen 12, 59.ZN člen 47, 48.
izvenzakonska zveza - premoženjska razmerja izvenzakonskih partnerjev - pogodba o prevzemu izpolnitve - obličnost - notarski zapis
Pogodba o prevzemu izpolnitve (453. člena ZOR), sklenjena med zunajzakonskima partnerjema (12. člena ZZZDR) je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa (59. člena ZZZDR, 47. in 48. člena ZN), zaradi česar tudi določbi 73.člena ZOR o konvalidaciji pravnega posla, ki mu manjka oblika ni uporabljiva.
vojni invalid - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se po določbi 22. člena ZVojI presoja glede na celovito invalidnost, ne glede na njen izvor, če je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb.
neupravičena pridobitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - vrnitev prejete odškodnine za nwegmotno škodo - vložitev revizije - pošteni pridobitelj
Zavarovalnica, ki je plačala odškodnino zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, lahko zahteva vrnitev preveč plačanega zneska od oškodovanca, ki mu je bil del tožbenega zahtevka v revizijjskem postopku zavrnjen, če ni bil pošten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22422
KZ člen 302, 302/4.ZPol člen 51, 51/1, 3. ZVCP člen 217, 217/1, 120.ZKP člen 421, 421/3, 88, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - naloge javne varnosti - varnost cestnega prometa - preverjanje dokumentov
Res je, da policist ne sme uporabiti sile zoper voznika, ki mu kljub njegovi zahtevi - gre za opravljanje nalog javne varnosti - v nasprotju z določbo 1. odstavka 217. člena ZVCP noče pokazati dokumentov, s katerimi dokazuje pravico voziti vozilo v cestnem prometu. Vendar pa je tak voznik dolžan upoštevati policistov ukaz, naj se ustavi, da bi lahko izpeljal uradni postopek glede preverjanja dokumentov. V nasprotnem primeru policist utemeljeno uporabi pooblastila iz 1. odstavka 51. člena ZPol. Le se voznik temu upre ter nato policista še fizično napade, gre za kaznivo dejanje po 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Presoja, ali v izpodbijanih sodbah manjkajo razlogi o nekaterih odločilnih dejstvih (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje priče - dokazi - izvajanje dokazov - glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - dvom o nepristranskosti - indic kot dokaz - kršitev pravice do obrambe - strokovno mnenje centra za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP) - prepoved vprašanj - vzdrževanje reda - odstranitev obdolženca iz sodne dvorane
Z izpodbijanjem verodostojnosti pričevanja ene od prič zagovornik v zahtevi ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ampak razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
Strokovna mnenja samo zaradi tega, ker jih izdelal Center za kriminalističnotehnične preiskave, ki je v organizacijski sestavi Ministrstva za notranje zadeve, niso nedovoljen dokaz, ampak jih je v skladu z načelom proste presoje dokazov treba presojati kot vsak drug dokaz in je nanje mogoče opreti sodno odločbo. Ni pa mogoče takega strokovnega mnenja enačiti z izvedenskim mnenjem.
Indic je dokazno dejstvo, ki ni pravno relevantno, ki pa ga sodišče v postopku ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnega dejstva. Glede dokazovanja indicev veljajo enaka dokazna pravila kot za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
Predlogi policije za uvedbo postopka o prekršku zoper obsojenca niso dokazi v formalnem, ampak v spoznavnem smislu, zato sodišče na njihovo vsebino dejanskih sklepov, razen tega, da je neka oseba obsojenca naznanila policiji, ne sme opreti.
Procesno vodstvo, ko je predsednik senata zagovorniku prepovedal zastavljanje vprašanj, ki jih je ta že postavil v dotedanjem postopku, ni v skladu z določbo 2. odstavka 334. člena ZKP. S sklicevanjem na to, da je bilo enako vprašanje v postopku že postavljeno, tega ni mogoče prepovedati.
Ob dejstvu, da se je zavarovalna pogodba nanašala na vozilo ne glede na njegov nadaljnji zakup, je morala po navedeni določbi splošnih pogojev tožeča stranka kriti lastniku vozila škodo, čeprav je zavarovalni primer povzročil voznik (toženec) zakupojemalca pod vplivom alkohola. Toženec pa je po isti določbi dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici (tožeči stranki -
sosporništvo glavnega dolžnika in poroka - komu se izpolnjuje - izpolnitev obveznosti - izpolnitev izterjevalcu dolga - mandatna pogodba
Ker sta glavni dolžnik in porok navadna (in ne enotna) sospornika, se zastoji v postopku (prekinitev, mirovanje), ki nastopijo le glede enega od njiju, ne nanašajo tudi na drugega sospornika.
Če po tožeči stranki (Notarski zbornici Slovenije) zahtevana začasna odredba (da se Notarski zbornici Slovenije prepove določitev in objava datuma nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, kar velja do pravnomočne odločitve sodišča v obravnavani upravni zadevi imenovanja notarja), ne bi bila sprejeta, bi prišlo do položaja v obdobju do pravnomočne odločitve sodišča, ko bi morala tožeča stranka izpolniti zakonsko obveznost po 17. členu ZN, to je določiti in objaviti datum nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, ker je že prejela kopijo zapisnika o njegovi prisegi, pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe tožene stranke o imenovanju prizadete stranke pa do takrat sploh ne bi bila znana in ne bi bila pravnomočno potrjena ali izpodbita oziroma odločba odpravljena.
koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije
Če ima območje občine, skladno z normativi in standardi za vzpostavitev mreže javne zdravstvene službe zadoščene potrebe po zdravstveni dejavnosti, tudi ni potrebe po podelitvi koncesije. Za prisilitev koncedenta k podelitvi koncesije ni zakonske podlage v tisti občini, v kateri so zadoščene potrebe po javni zdravstveni službi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS15928
ZAzil člen 37, 37/1.
odločanje v posebnem pospešenem postopku - vrnitev v varno tretjo državo, od koder je prosilec prišel - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Določbo 37. člena ZAzil je mogoče uporabiti le v primeru, ko je nesporno ugotovljeno, da prosilec za azil prihaja iz take varne tretje države.
Za zmanjšanje osnove po 1. alinei 8. člena ZDoh so upravičeni zavezanci invalidi s 100% telesno okvaro, katerim je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Takšna razlaga izhaja tudi iz namena zakonodajalca, kot izhaja iz obrazložitve Predloga za izdajo Zakona o dohodnini z osnutkom zakona, objavljenega v Poročevalcu DZ št. 26/93.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Izdaja sodbe brez glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Določbo drugega odstavka 50. člena ZUS je res mogoče razumeti tudi tako, da bi moralo sodišče opraviti glavno obravnavo vedno, kadar so jo stranke zahtevale; vendar pa je zaradi morebitne kršitve, ki jo stori sodišče s tem, da v takšnem primeru glavne obravnave ni opravilo, mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
plačilo davka od dobička pravne osebe - ustanovitveni stroški - neutemeljeno znižanje davčne osnove - metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada
Zaradi prenizko izkazanih prihodkov od prodaje storitev je prišlo do nepravilnega znižanja davčne osnove. Posledično je prišlo tudi do previsoko izkazanih prihodkov od financiranja (do izkazovanja prihodkov od poslovanja iz naslova ustanovitvenih stroškov med prihodki od financiranja).
Tožeča stranka bi lahko v konkretnem primeru zmanjšanje osnove za davek od dobička pravnih oseb uveljavljala le do poteka roka za vložitev davčnega obračuna (in ne do izdaje odmerne odločbe).
ZDen člen 88, 88/1, 88/2.ZOR člen 104.SZ člen 117, 117/1.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičninami - privatizacija stanovanja, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - solastninska pravica - vrnitev lastninskega deleža - ničnost prodajne pogodbe - delna ničnost - izpraznitveni zahtevek
V ugotovljeni situaciji je obstajala dolžnost vrnitve po ZDen le glede solastninske pravice do 1/2 na spornem stanovanju. Prepoved razpolaganja iz prvega odstavka 88. člena ZDen je lahko učinkovala le v takem obsegu, v enakem obsegu pa učinkuje tudi ničnost kupne pogodbe kot posledica kršitve prepovedi razpolaganja. Občina je s solastninsko pravico do druge polovice lahko prav to razpolagala, še več, po določbi 1. odstavka 117. člena SZ jo je bila dolžna prodati.
Ker se je izkazalo, da je kupna pogodba nična le glede solastninskega deleža 1/2, ta ugotovitev ne utemeljuje zahtevka za izpraznitev stanovanja in njegovo izročitev. Vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi pomeni praviloma vrnitev lastninske pravice na istem premoženju. Če solastno premoženje med bivšimi solastniki ni bilo razdruženo v naravi, z vrnitvijo solastninskega deleža sicer res nastane razmerje, ki ga je treba urediti, vendar to ni v pristojnosti denacionalizacijskega organa, če ni sporazuma med vsemi bivšimi solastniki, pa tudi v pristojnosti pravdnega sodišča ne, ker se ta vprašanja med solastniki rešujejo po posebnih pravilih v nepravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22470
KZ člen 126, 126/13, 196, 310, 310/2.ZKP člen 151, 151/4, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - velika vrednost - velika količina - velika nevarnost - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - opis kaznivega dejanja - nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - SOVA - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o kazni
Opredelitev, kdaj gre za veliko količino iz 2. odstavka 310. člena KZ, je vedno soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno. Tako lahko v posameznem primeru določena količina nevarnega vojaškega orožja, katerega promet je prepovedan (npr. eksplozivni vojaški izstrelki, avtomatsko strelno orožje), predstavlja veliko količino v smislu kvalifikatorne okoliščine, enaka količina manj nevarnega orožja, katerega promet je zgolj omejen in je njegova nabava vezana na predhodno dovoljenje ali prijavo (npr. staro orožje, lovsko, športno orožje itd.), pa predstavlja le količino, ki zadošča za kvalifikacijo dejanja po 1. odstavku citiranega člena.
Nevarnost iz 2. odstavka 310. člena KZ kot posledico izvršitvenih dejanj iz 1. odstavka istega člena je treba presojati v njenem abstraktnem pomenu, kar pomeni, da ni potrebno, da bi nevarnost grozila že neposredno. Pri tem prihaja v poštev katerakoli nevarnost, npr. nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, premoženje, okolje, javni promet in druge dobrine, ki jim pravni red priznava zaščito in se po vsebini nanašajo na varnost v najširšem pomenu besede.
Trditve o nedovoljeni policijski pravokaciji predstavljajo dejstveno trditev oziroma uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Okoliščina, da so organi za notranje zadeve tehnično izvedbo ukrepa nadzorstva in snemanja telefonskih pogovorov prepustili obveščevalni agenciji, ne predstavlja kršitve določb ZKP ali ustave. Pri takšnem nudenju zgolj tehnične pomoči drugega organa je pomembno predvsem to, da imajo organi za notranje zadeve nadzor nad izvajanjem ukrepa.
Med razloge, ki jih ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, sodi tudi nestrinjanje z odmero kazni.