zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri krivdno povzročenih stroškov
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obtoženčev zagovornik zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili na podlagi določbe 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo zakrivljeni stroški kazenskega postopka, ni dovoljena.
ZOR člen 45, 45/1, 45/3, 45/6, 79, 79/1, 80, 80/1, 80/2, 83, 83/1.ZC člen 15, 15/2.
predpogodba - spremenjene okoliščine - sklenitev glavne pogodbe - ara - odstopnina (skesnina) - vrnitev are - ara v obliki čeka - dogovor o hrambi are pri tretjem
Iz določila predpogodbe izhaja, da kupca v primeru odstopa od predpogodbe nista upravičena do vračila are, v primeru, če bi odstopil prodajalec po svoji pooblaščenki, pa je dolžan kupcema vrniti dvojno aro. Ne gre torej za dogovorjeno pravico (ene ali obeh strank) do odstopa od predpogodbe (prvi odstavek 83. člena ZOR), temveč je bila s tem le dogovorjena sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe v smislu prvega in drugega odstavka 80. člena ZOR.
Tudi vrednostni papirji so lahko predmet are.
Dogovor o hrambi are pri tretjem ni v nasprotju z njenim namenom, da utrjuje (pred)pogodbeno zavezo.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - trajanje pripora
Trajanje pripora iz razloga koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) je omejeno samo do izreka obsodilne sodbe (1. odstavek 361. člena ZKP), a vselej le do trenutka, dokler niso zagotovljeni dokazi, ki bi lahko bili prizadeti z obdolženčevo aktivnostjo (2. odstavek 201. člena ZKP). V določenih primerih izvedba dokaza še ne pomeni, da je dokaz zagotovljen.
nezgodno zavarovanje - prostovoljno zavarovanje - splošni pogoji zavarovanja AO+ - zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - razlaga pogodbe in splošnih pogojev - uporaba pogodbenih določil - obseg zavarovalnega kritja
AO+ zavarovanje je posebna oblika nezgodnega zavarovanja, ki spada med prostovoljna pogodbena zavarovanja. V taki pogodbi in splošnih pogojih, ki so njen sestavni del, je dopusten tudi dogovor, da je zavarovalnica dolžna povrniti le nekatere od pravno priznanih škod. Po 1. členu pogojev AO+93-NM se je zavarovalnica zavezala povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb ob uporabi motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. Tožnikova škoda ni posledica telesnih poškodb ob uporabi motornega vozila. Njen vzrok je v akutni reakciji na stres ob dogodku, torej v njegovi duševni sferi in ne v telesni poškodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07846
ZOR člen 17, 17/1, 154, 155, 997. ZPP (1977) člen 37, 37/2, 382, 382/3, 392, 429, 429/4.
pogodba o leasingu - odpoved leasinga - zahteva na vrnitev vozila - izgubljeni dobiček - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - predlog za obnovo postopka in revizija
Zahtevek na vrnitev vozila vsebuje tudi odpoved leasinga.
Ker je osemdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel 13.4.2004, bi bila zahteva pravočasno vložena le, če bi bila tega dne izročena bodisi sodišču prve stopnje bodisi Vrhovnemu sodišču, ali če bi jo obdolženec oddal priporočeno po pošti ali jo izročil upravi zaporov.
Sodba postane pra-vnomočna, če se v določenem delu s pritožbo ne izpodbija. Revizija je tako vložena zoper del zahtevka, ki je postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka. To pa pomeni, da ni dovoljena (niti potrebna).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - preložitev glavne obravnave - sprememba senata
V primerih subjektivne koneksitete, ko ena oseba stori več kaznivih dejanj, se praviloma izvede enoten postopek (7. odstavek 32. člena ZKP). To pomeni, da je mogoče začeti postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti šele, ko je pravnomočno odločeno glede vseh kaznivih dejanj, zajetih z obtožbo. Mogoče pa so tudi izjeme.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22337
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - lahka telesna poškodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP (napačna presoja glede obstoja konstitutivnega zakonskega znaka kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba) bi bila podana, če bi sodišče na podlagi ugotovljenih dejstev o vrsti, teži in učinku poškodb sprejelo napačno pravno oceno, da poškodba (ne) izpolnjuje pogojev lahke telesne poškodbe v smislu 1. odstavka 133. člena KZ.
ZOR člen 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 81, 210.ZSZ člen 12, 12/1.
ara - prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - sklenitev pogodbe - obličnost pogodbe - podpis pogodbe - sankcija, če pogodba nima predpisane oblike - veljavnost akcesornega pravnega posla - vrnitev are
Tožnik kupoprodajne pogodbe za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča ni podpisal, zato glavna pogodba ni bila veljavno sklenjena. Kadar ni obveznosti iz glavne pogodbe, tudi ara kot sredstvo učvrstitve glavne obveznosti ni veljavna.
razpravno načelo - dokazovanje - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - substanciran dokazni predlog - vpogled v drug spis - dokazno breme - pravica do pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Iz pravice do poštenega sojenja izhaja zahteva, da mora imeti vsaka stranka v postopku možnost predstaviti svoja stališča in predlagati dokaze, pod pogoji, ki je ne postavljajo v slabši položaj kot drugo stranko. Vendar pa iz že navedenih procesnih določb izhaja, da je dokazno breme na strankah ter da mora stranka, ki želi doseči v sporu ugoden rezultat, aktivno sodelovati v postopku. Tožnik je imel možnost sodelovati v tem pravdnem postopku, v njem pa ni bil dovolj aktiven.
Pogodba je bila razdrta po zakonu (primerjaj 126. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR), ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila niti v dodatnem roku. Zato je tožena stranka dolžna vrniti, kar je prejela; obresti pa tečejo od dneva, ko je prejela plačilo (peti odstavek 132. člena ZOR).
Ni mogoče ugotoviti, iz česa je sestavljena glavnica 1.280.683 SIT, saj se seštevek stanovanjskih stroškov in uporabnine ne ujema niti ob izhodišču, da tožnica uveljavlja uporabnino za 37 mesecev, kot trdi v tožbi, še manj pa se ujema pri drugem možnem izhodišču, da jo dejansko uveljavlja tudi za 45 mesecev, kot izhaja iz višine posameznih mesečnih obrokov v tožbenem zahtevku pri opredelitvi njihove zapadlosti. Tako oblikovan tožbeni zahtevek zato ne izhaja iz trditev v tožbi o višini dolžnih zneskov za posamezne mesece, iz trditev o obdobju, za katero tožnica uveljavlja plačilo uporabnine in drugem obdobju, za katero uveljavlja povrnitev stroškov v zvezi s stanovanjem, končni znesek glavnice pa se ne ujema z nobenim od dveh možnih izhodišč.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 207, 207/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti
V fazi kazenskega postopka po vložitvi obtožnice sodišče pri preizkusu obstoja utemeljenega suma ne more presojati verodostojnosti protislovnih dokazov. Takšno presojo lahko opravi le po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi.
Ker mora senat v skladu z določbo 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor, to pomeni, da lahko pripor na podlagi sklepa senata traja največ dva meseca od izdaje zadnjega sklepa. Zato navedba časa, za katerega se pripor podaljša, ni obvezna in tudi ne nujna sestavina izreka sklepa o podaljšanju pripora.
S tem ko je sodišče obsojenki za kaznivo dejanje poskusa umora omililo kazen na osem mesecev, torej pod enoletni minimum, je kršilo določbo 5. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko 43. člena KZ.
bianco menica - menica brez protesta - izpolnitev obveznosti iz menice
V konkretnem primeru je bila izdana bianko menica in še s klavzulo "brez protesta". To pomeni, da sta se trasant in remnitent dogovorila, da bo remitent izpolnil višino denarne obveznosti, menice pa mu ni treba protestirati pred vnovčitvijo. Izdaja take menice je dovoljena, bistveno pa je, da vsebuje druge obvezne sestavine;
predvsem v tem primeru podpis avalista. S tem, ko je toženec podpisal menico, je prevzel obveznosti, ki iz nje izhajajo.