ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6. ZUS člen 73.
gozdne ceste - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov na podlagi 49. člena Zakona o gozdovih in 3. in 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22442
KZ člen 299, 299/1.ZKP člen 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nasilništvo - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Navedbe v izreku kaznivega dejanja, opredeljenega kot nasilništvo po 1. odstavku 299. člena KZ, in sicer, da je obsojenec že večkrat pred dejanjema, opisanima ter časovno in krajevno opredeljenima v izreku, pretepal oškodovanko, ne predstavljajo zakonskega znaka obravnavanih kaznivih dejanj, pač pa je to le ilustracija obtoženčevega siceršnjega odnosa do oškodovanke.
veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - vsebina oporoke - nalog dediču - bremena dediča za čas oporočiteljevega življenja
Listina, ki jo zapustnik poimenuje oporoka in ki izpolnjuje vse pogoje glede prave volje zapustnika in obličnosti, v njej pa je dan nalog postavljenemu dediču, kaj storiti že za zapustnikovega življenja, je oporoka, čeprav je pri njeni sestavi sodeloval dedič tako, da se je zavezal izpolnjevati naloženi mu nalog.
pogoji za priznanje azila - strah pred preganjanjem
Neutemeljene so tožnikove trditve, da je v svoji državi ogrožen zaradi razlogov, ki so relevantni za podelitev azila, saj tožnik po lastni izjavi v zvezi z ogrožanjem, ki ga opisuje, ni poiskal pomoči policije, v Slovenijo pa je pripotoval z veljavnim potnim listom.
Če prosilec da lažne podatke o svoji istovetnosti v vlogi za azil ter se ta postopek konča, tudi z novo vlogo, za katero trdi, da so v njej pravi podatki o njegovi istovetnosti, ne more uspeti, saj organ brez kakršnihkoli dokazov o prosilčevi istovetnosti, tudi podatkov v pravi vlogi, ne more šteti za verodostojne. Tako vlogo je treba zavrniti kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku. S tem pa ni kršeno načelo o nevračanju, saj se to načelo prepleta s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje azila.
Delovno sodišče je pristojno in mora ugotavljati znake kaznivega dejanja, če je za kršitev delovnih obveznosti in za ugotovitev njegove odgovornosti takšne znake treba ugotoviti. Takšno ugotavljanje ne pomeni poseganje v delavčeve ustavne pravice.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik sodišča, ki bi moralo odločati o zadevi, predstavlja po presoji Vrhovnega sodišča tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Za presojo zakonitosti nepogojno izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja so pomembne le tiste olajševalne okoliščine, ki omogočajo pozitivno prognozo delavčevega razmerja, oziroma olajševalne okoliščine, ki vplivajo na presojo resnosti razlogov za prenehanje delovnega razmerja.
plača - konkretizacija zahtevka - dokazni postopek
V zvezi z dokazovanjem višine izgubljene plače je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka svoje zahtevke ustrezno konkretizirala in jih tudi utemeljila s podatki, s katerimi je razpolagala. Tožeča stranka je torej postopala v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena pa tudi 112. člena ZPP, česar pa za toženo stranko ni mogoče trditi. Ta bi zadovoljila zahteve zakona, če bi navedla, da ne soglaša s postavljenim zahtevkom, če bi navedla, zakaj ne soglaša in če bi za te svoje navedbe predložila ustrezne dokaze (na primer svoj izračun). Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga, da ne bi sprejelo dokazov (podatkov) tožeče stranke, s katerimi je ta razpolagala in na njihovi podlagi odločilo.
pripravništvo - pogodba o šolanju - nadomestilo plače
Tožnik je bil ob sklenitvi pogodbe o šolanju pripravnik, zato je bila plača, ki se je upoštevala kot osnova za določitev nadomestila plače za čas šolanja, njegova pripravniška plača. Po izrecni določbi tretjega odstavka 2. člena Pravilnika pripada delavcu, ki se izobražuje iz dela, količnik (torej osnovna plača), kot ga je imel pred odhodom na izobraževanje.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.ZDR člen 100, 100/1-6.
dokazno breme - disciplinski postopek - dokazanost kršitve
V obravnavanem primeru, ko je že sodišče prve stopnje prišlo do zaključka, da je tožnikove izostanke z dela šteti za neopravičene, enako pa je ugotovilo tudi sodišče druge stopnje, gre za situacijo, v kateri je bil ugotovljen in rešen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Obe sodišči praktično enako, čeprav z različnim pristopom in ne glede na to, kdo nosi dokazno breme, štejeta za dokazano, da je tožnik izostal z dela neopravičeno. V takem primeru pa pravil o dokaznem bremenu ni mogoče uporabiti tako, kot to trdi revident. Šele če gre za nedokazanost nekega dejstva, posledice te nedokazanosti zadenejo stranko, ki mora dejstvo pomembno za določitev glede na ustrezen materialni predpis najprej zatrjevati, in nato v skladu s členom 7 ZPP o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi dokazati. Zato očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih sodišču očita revizija, ni ugotoviti.
Po določbi prvega odstavka 139. člena ZPIZ (1992) so organizacije in delodajalci dolžni delovne invalide obdržati na delu in jih razporediti na drugo ustrezno delo. Te zakonske obveznosti tožene stranke pogodba sklenjena med tožnikom in njo ni mogla spremeniti. V prvem odstavku 39. člena obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001) je namreč določba, da mora pogodbena obveznost imeti dopustno podlago, v četrtem odstavku istega člena pa je določba, da je pogodba brez take podlage nična. To pa pomeni, da stranke lahko glede na določbe OZ, katerega besedilo je povsem ali smiselno enako določbam prejšnjega ZOR, prosto urejajo svoja obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Ker je bila dolžnost tožene stranke, da tožnika zaradi invidualnosti ustrezno razporedi, kar ji je nalagal prisilni predpis, podpis pogodbe ni bil niti zakonit niti ni bil moralen.
revizijski razlog - poštena uporaba procesnih pravic
Ker gre v bistvu za enake revizijske trditve, ki so bile obravnavane že v pred tem končani revizijski zadevi, ne katero je bil tožničin pooblaščenec že pred vložitvijo te revizije izrecno opozorjen, se lahko ponovne neskladne navedbe tožničinega pooblaščenca, na katere je bilo že večkrat odgovorjeno, uvrščajo v sfero nepoštene uporabe procesnih pravic.
Če je delavec z istim dejanjem kršil delovno obveznost in povzročil škodo delodajalcu, ustavitev disciplinskega postopka ne pomeni, da delavec tudi odškodninsko ni več odgovoren.
Za kršitev konkurenčne prepovedi z ravnanji, storjenimi v času trajanja delovnega razmerja, je delavec disciplinsko in odškodninsko odgovoren. Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času zaposlitve, izhaja iz obveznosti delavca do lojalnosti delodajalcu in temeljnega načela o prepovedi povzročanja škode drugemu. Ta odškodninska odgovornost je nekaj drugega kot odškodninska odgovornost za kršitev konkurenčne klavzule: torej odškodninska odgovornost za kršitev dogovorjene prepovedi konkurence po prenehanju delovnega razmerja.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - vsebina zahteve za začetek disciplinskega postopka - odgovornost na delovnem mestu
Kršeno je načelo pravice do obrambe, ki izhaja iz 61. in 63. člena ZTPDR, če v zahtevi za začetek disciplinskega postopka očitane kršitve niso vsebinsko in časovno opredeljene. Odločitve delodajalca o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja so nezakonite, če je bil ukrep izrečen delavcu za dela, ki jih ni opravljal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pogoji za zakonitost odpovedi
Sodišče prve stopnje je odločilo o tožbenem zahtevku po vsebini in je ugotovilo, da ni dokazano, da tožnica ni spoštovala navodil pristojnega zdravnika oziroma da je brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotovala iz kraja svojega bivanja. Na podlagi take ugotovitve je presodilo, da ni dokazan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz šeste alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
Za odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe zadošča ugotovitev sodišč, da sploh ni bilo razloga za izredno odpoved in je ugotavljanje, ali so bili izpolnjeni tudi še drugi predpisani pogoji, nepotrebno.
disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z doma zaradi bolezni
Delodajalec ima pravico, dana podlagi 85. člena ZTPDR in 113. člena ZDR v svojih aktih določi, da mora biti delavec v času bolezenskega dopusta v načelu doma. Takšne določbe niso v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, in so v skladu s Pravilnikom obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št.3/98 do 30/03).
dovoljenost revizije - vrednost spora - sprememba tožbe
Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Tožnica tožbe, v kateri je uveljavljala plačilo zakonitih obresti kot stransko terjatev, po zaključku glavne obravnave ne more več spremeniti.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - pristojnost
Pravilen je zaključek sodišča, da je v sporni disciplinski zadevi odločal nepristojen organ, kar pomeni, da sklep o prenehanju delovnega razmerja ni bil zakonit in da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki trajalo tudi v spornem obdobju.