povrnitev škode - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - mostovno dvigalo - delovni stroj kot nevarna stvar - spolnitveni pomočnik - odgovornost prevzemnika del - prepustitev v uporabo - prehod objektivne odgovornosti
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo tistih dejstev, ki bi zanesljivo pokazala, da so podani kriteriji iz 152. člena OZ in je zavarovanec tožene stranke prost svoje objektivne odgovornosti do tožnika. Izjema od pravila iz 150. člena OZ je urejena v 152. členu OZ: - namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu (1. odstavek), - poleg uporabnika odgovarja tudi imetnik stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril (2. odstavek), - imetnik, ki je nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičena z njo ravnati, je odgovoren za škodo, ki nastane od nje (4. odstavek). Če vsebina pravnega razmerja ustreza kriterijem iz 152. člena OZ, je prvotni imetnik nevarne stvari prost svoje objektivne odgovornosti do oškodovanca. Dokazno breme, da je riziko obratovanja prešel na drugega, pa nosi lastnik stvari. Sodna praksa je oblikovala nekaj pravil za prehod objektivne odgovornosti. Prvi tak pogoj je trajnost razmerja. Drugi pogoj je, da je poleg gole prepustitve v uporabo prevzemnik prevzel nase tudi določne obveznosti, npr. obveznosti, ki pri podjemu bremenijo podjemnika kot stranko pogodbe, najemnika v zvezi z najemno pogodbo ali obveznosti v zvezi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. Zaupati v uporabo ne pomeni le gole izročitve v uporabo, potrebna je kvalitativno drugačna izročitev v uporabo, saj prenos v uporabo vsebuje tudi dolžnosti, ki se tičejo vzdrževanja nevarne stvari in samega nadzora nad njo kot stvarjo. Za odločitev o prehodu rizika je odločilna vsebina razmerja med pogodbenima strankama.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti
Ker tožnik kljub ustnim in pisnim opozorilom svojega odnosa do dela, predvsem kajenja med delovnim časom prostoru, ki za to ni bil predviden, ni spremenil, mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
KZ člen 154, 154. ZPol člen 67, 67/1, 67/1-2, 99, 99/1, 99/1-6, 67, 67/1, 67/1-2, 99, 99/1, 99/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - pravica do obrambe
Sklep, s katerim je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, je zakonit, saj je bilo ugotovljeno, da je storil očitano težjo disciplinsko kršitev po 6. al. 1. odst. 99. čl. ZPol, ko je s pomočjo računalniških evidenc opravil neupravičen vpogled v osebne podatke, ki se vodijo samo na podlagi zakona, ter tako izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
Tožnikova pravica do obrambe v disciplinskem postopku ni bila kršena, saj je prejel sklep o uvedbi disciplinskega postopka, v katerem je očitana kršitev jasno opredeljena in konkretizirana, ter vabilo na disciplinsko obravnavo z obvestilom, da lahko vpogleda v disciplinski spis.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 114, 114/1. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 17, 17/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavec
Določba kolektivne pogodbe je nudila starejšemu delavcu širše pravno varstvo kot ZDR, ker je določala, da poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let in ki ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe. Ker je tožnik oba pogoja izpolnjeval, bi mu delovno razmerje lahko prenehalo le s soglasjem. Ker soglasja ni podal, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
obnova postopka - odsotnost stranke daljša od treh mesecev - začetek teka subjektivnega roka za predlog za obnovo
Razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je namenjen temu, da se preprečijo situacije, ko bi se zaradi odsotnosti tožene stranke, ki je daljša od treh mesecev, in posledično vročanja po 141. členu ZPP (fikcija vročitve), postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot tri mesece, tožba vročena po 141. členu ZPP.
Ker je bila po zaključku sodišča prve stopnje terjatev tožnika zoper toženko odstopljena, je s tem tožnik izgubil aktivno materialno legitimacijo, saj bi moral v skladu z relevančno teorijo tožbeni zahtevek spremeniti in ga prilagoditi nastali odsvojitvi. Ker tožnik tega ni storil, ampak je vztrajal pri zahtevku, da je dolžan dolžnik - cessus (odstopljeno) terjatev izpolniti njemu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek po tožbi zavrnilo. Posojilna pogodba je nična, ker je bila sklenjena brez podlage (kavze), saj tožnik na njeni podlagi toženki ni izročil nobenega denarnega zneska.
Za tožnico, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in obveznostmi uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala tudi zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022614
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 211, ZPP člen 29, Splošne uzance za blagovni promet št. 104.
slovenska jurisdikcija - stvarna pristojnost - Incoterms klavzule - splošne uzance za blagovni promet- prehod nevarnosti - stroški prevoza transporta in skladiščenja - zamudne obresti - pobotni ugovor
Klavzula „franko“ - prehod nevarnosti iz dobavitelja na prevzemnika - prevozni stroški - skladiščenje blaga - zamudne obresti.
Ko notar overja podpis na zasebni listini se seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je potrebno, da izpolni rubrike vpisa o overitvah in potrdilih. Pri tem ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Pri overitvi podpisa ima pravne učinke javne listine samo notarsko potrdilo o overitvi podpisa.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela – transformacija
Tožena stranka je dokazala zakoniti razlog (začasno povečan obseg dela) za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Dokazala je, da je za delo na nekaterih projektih zadolžila bolj izkušene delavce, ki so bili zaposleni za nedoločen čas, tako da je na izpraznjenih delih nastala začasna potreba po dodatnem delu in sicer do vrnitve delavcev na »svoja« delovna mesta.
ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1. ZPIZ-1 člen 159, 159/1, 262, 262/2. ZZVZZ člen 34, 34/2, 81, 81/2, 81/2-1. ZDR člen 47, 47/2, 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – delna invalidska pokojnina
Ker je imel zavarovanec s tožečo stranko (delodajalcem) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas in je tako njegova delovna obveznost znašala osem ur dnevno, poleg tega je imenovani zdravnik toženca z dokončno in pravnomočno odločbo odločil, da je zavarovanec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni (za poln delovni čas), je tožeča stranka upravičena do refundacije izplačanih nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela za poln delovni čas, kljub temu da je bila zavarovancu kot invalidu III. kategorije z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med bolniškim staležem priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času in pravica do delne invalidske pokojnine.
ugovor tretjega – napotitev na pravdo – izvršilni stroški
O izvršilnih stroških, ki jih je priglasil upnik, ki je ugovoru tretje nasprotoval, bo mogoče pravilno odločiti šele, ko bo znan končni uspeh tega ugovora, to pa bo šele, ko bo pravda, na katero je tretja napotena in ki jo je že sprožila, pravnomočno končana.
Toženec je bil o prispeli pošiljki obveščen, vendar v danem roku pošiljke ni dvignil. Iz tega razloga je v zvezi s tožbo nastopila fikcija vročitve, toženec bi moral na tožbo odgovoriti v zakonsko določene roku. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje, saj je bila tožba sklepčna, stranki pa sta z zahtevkom lahko razpolagali, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Sodišče mora na podlagi ugotovitev, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila in da tožba ni sklepčna, pozvati tožečo stranko, naj jo ustrezno popravi oziroma dopolni, nato pa popravljeno tožbo vročiti nasprotni stranki s pozivom, naj nanjo odgovori. V nasprotnem primeru ni mogoče presojati, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
S tožbo je treba izrecno zahtevati odpoved najemne pogodbe in ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, da je prenehalo stanovanjsko razmerje. Z učinkovanjem odpovedi pogodbe prenehajo obstoječe obveznosti obeh strank.
Zaradi delne izpolnitve zahtevka tekom pravde je treba, pri odločanju o pravdnih stroških oz. umiku tožbe in ustavitvi, odločati s kombinacijo načela uspeha in pravil o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe.
predkupna pravica na stanovanju - kršitev zakonite predkupne pravice - pravne posledice kršitve - rok za uveljavljanje predkupne pravice
Odločitev je zmotno oprlo na določbo 178. čl. SZ-1, po katerem se spornega razmerja ne more presojati. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice in sklenitve pogodbe s tožnikom pod istimi pogoji, ker je zaključilo, da je bila vložena po izteku enoletnega objektivnega roka, ki ga določa 4. odst. 178. čl. SZ-1. Tožnik je zakoniti predkupni upravičenec po določbi 124. čl. SPZ. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev zmotno presojalo po določbah 178. čl. SZ-1. Omenjena določba je uvrščena v prehodne in končne določbe SZ-1 v poglavje VIII.2. Posebne pravice najemnika – prejšnjega imetnika stanovanjske pravice. V obravnavanem primeru ne gre za kršitev predkupne pravice najemnika - prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ampak za kršitev predkupne pravice, ki jo tožniku kot etažnemu lastniku daje določba 124. čl. SPZ, in se razlikuje od predkupne pravice, ki jo je v korist najemnika - prejšnjega imetnika stanovanjske pravice določil SZ-1. Pravne posledice kršitve predkupne pravice iz konkretnega razmerja določa 512. čl. OZ.
ugovor zoper obtožnico - zahteva za izločitev dokazov - odločanje o zahtevi - pritožba - dovoljenost - zavrženje pritožbe
Ko je predlog za izločitev dokaza podan skupaj z ugovorom zoper obtožnico, pritožba zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev dokaza zavrnjen, ni dovoljena.
Proračunska sredstva so namenska sredstva, zato morajo biti porabljena v skladu z predhodno določenimi in dejansko realiziranimi nameni ter na način, ki ne more biti prost (261. člen KZ).
Ustanovitelj zavoda (tožeča stranka) ni upravičen do izplačila vplačanega ustanovitvenega deleža zaradi izstopa iz zavoda (tožena stranka), ker takšno izplačilo v pogodbi o ustanovitvi zavoda ni določeno.
Zakon o zavodih v 8. čl. določa, da se medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda uredijo v aktu o ustanovitvi, zato o pravni praznini na tem področju ni moč govoriti in analogna uporaba določb ZGD oz. OZ ne pride v poštev.