pooblastilo za sklenitev pogodbe - oblika pooblastila - konkludentna dejanja - zastopanje stranke
Pooblastilo je upravičenje za zastopanje, ki ga da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (prvi odstavek 74. člena OZ), pri čemer je pravno pomembno to, da je pravni posel podelitve pooblastila razviden v zunanjem svetu, zlasti v smeri razpoznavnosti za drugo pogodbeno stranko. V konkretnem primeru (ob upoštevanju ustrezne skrbnosti pravdnih strank v poslovnem in pravnem prometu), je zato sodišče prve stopnje – glede na konkretno ugotovljena pravno pomembna dejstva, ki kažejo na konkludentno izraženo voljo tožene stranke – prišlo do pravilnega zaključka, da je bil S.S. s strani tožene stranke upravičen za zastopanje pri konkretnem poslu s tožečo stranko. Pravni posel podelitve pooblastila je lahko izražen izrecno (pisno ali ustno), lahko pa tudi s konkludentnimi dejanji stranke, ki pa morajo biti razvidna in razpoznavna navzven.
pravice izdelovalcev podatkovnih baz – znatna naložba
Za presojo vrednosti neke naložbe ni pomemben pravni temelj, na podlagi katerega je upravičenec prišel do naložbe, pač pa vrednost naložbe same.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izdelava podatkovne baze tožeče stranke ne predstavlja znatne naložbe v smislu samo zato, ker jo je prejela neodplačno. V tem pritožbenem stališču je konsumirana trditev, da predmet neprecenljive vrednosti nima v resnici nobene vrednosti, čim je pridobljen na podlagi darilne pogodbe. To pa ne drži.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
Leasingojemalec ima premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga.
Do zavarovalnine ni upravičen zgolj leasingojemalec, temveč tudi leasingodajalec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081388
OZ člen 243, 243/4, 468, 468/3. ZPP 212.
stvarna napaka – refleksna škoda – odgovornost prodajalca – odgovornost prodajalca za škodo, nastalo zaradi stvarne napake – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – dolžna skrbnost kupca – zavrnitev dokaznega predloga – dokaz z izvedencem
Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.
Preložitev naroka ni obligatorna. Predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar sodišču nalaga določba prvega odstavka 11. člena ZPP.
Sodišče lahko preloži narok v primeru zdravstvenih težav stranke le v primeru, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi.
Tožnik od toženk (ZPIZ, ZZZS in RS) vtožuje odškodnino. Tožbo je vložil 5. 11. 2012. Glede prvotožene stranke in morebitne škode, nastale pri odločanju tožnikove pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil tožnik o višini te pokojnine in o osnovah, ki so se pri odmeri upoštevale, seznanjen najkasneje dne 29. 10. 2007, ko je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke. O tožnikovi pravici do denarnega nadomestila, kot brezposelni osebi, je bilo odločeno že v letu 1993. Zoper vse tri tožene stranke so tako že potekli vsi zastaralni roki.
Dejstvo, da sta prvo in drugotožena stranka izdali odločbo o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine in odločbo o zavrnitvi pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, samo po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja in tudi ne protipravnega ravnanja.
Tožniki so vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči šele po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim jim je bilo naloženo plačilo stroškov sodne tolmačke. To pa pomeni, da se pritožniki na svojo (prepozno) vlogo za brezplačno pravno pomoč ne morejo sklicevati.
ZŠtip člen 26, 26-3, 30, 47, 47/3, 47/3-1, 47/3-5. Pravilnik, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij 35, 35/1.
Zoisova štipendija - dodatki - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča - medletna sprememba - sprememba prebivališča - štipendijsko razmerje - obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo
Tožnica je dne 28. 11. 2012 prijavila začasno prebivališče v kraju študija. V tem sporu uveljavlja priznanje dodatka k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 12. 2012 dalje). Gre za medletno spremembo, ki vpliva na samo štipendijsko razmerje, torej tudi na višino Zoisove štipendije (47/3 ZŠtip). Skladno s 30. členom ZŠtip štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za bivanje. Zato je tožničin zahtevek, da se ji prizna dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od 1. 12. 2012 do konca študijskega leta 2012/2013, utemeljen.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacija
Tožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje potem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.
Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju delavka prvotožene stranke, zato ni mogoče šteti, da bi bila tretjetožena stranka dolžna prevzeti tožnico na delo, tudi če je bila prvotožena stranka pogodbeni podizvajalec pri varovanju za tretjetoženo stranko. Zato tožničin zahtevek zoper tretjetoženo stranko ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2. ZOFVI člen 109. OZ člen 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja – sprememba pogodbe o zaposlitvi – pogodbena volja strank - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Odločilnega pomena za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so okoliščine, znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in ne okoliščine, kakršne so bile ob prenehanju delovnega razmerja. Pogodba je veljavno sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
Pravdni stranki sta se dogovorili za spremembo pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, s pogodbo z dne 9. 2. 2012. Tožnica je podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012, v kateri je bilo določeno, da stranki sklepata delovno razmerje za določen čas, od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012, zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pogodba se je izvajala. Tožnici je po poteku časa, navedenega v pogodbi, delovno razmerje prenehalo. S podpisom pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012 je bila spremenjena pogodba z dne 1. 9. 2011. Obstajalo je soglasje volj strank, da delovno razmerje za določen čas traja do 31. 8. 2012. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnici pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito, ni utemeljen.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/2 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/2, 4, 5, 8, 8/1, 11. ZDIU12 člen 6, 6/1. ZUJF člen 163, 163/1. ZIPRS1314-a člen 62.d, 62.d/1.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje v višji plačni razred - napredovanje v višji naziv - interventni ukrepi
Iz Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji izhaja, da se naloge tožnikovega delovnega mesta opravljajo v treh nazivih in sicer policijski inšpektor III (29. izhodiščni plačni razred), policijski inšpektor II (30. izhodiščni plačni razred) in policijski inšpektor I (32. izhodiščni plačni razred). Tožnik je 1. 1. 2007 napredoval v uradniški naziv policijski inšpektor II in bil v tem nazivu uvrščen v 35. plačni razred. Zato tožnik na svojem delovnem mestu v tem uradniškem nazivu (policijski inšpektor II) ni mogel več napredovati v višji plačni razred (drugi odstavek 16. člena ZSPJS), tudi če je v letu 2010 izpolnjeval pogoje za napredovanje, glede na to, da je bil v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 ocenjen z letno oceno odlično. Le v kolikor tožnik ne bi napredoval pet plačnih razredov, bi lahko s 1. 4. 2010 napredoval v višji plačni razred, pri čemer bi to bil kvečjemu 35. plačni razred. Ker pa je ta plačni razred dosegel, v letu 2010 ni mogel napredovati v plačnem razredu, temveč je s 1. 5. 2010 napredoval v višji uradniški naziv policijski inšpektor I ter bil na podlagi napredovanja v naziv in z doseženimi petimi napredovanji v plačnem razredu pravilno razvrščen v 37. plačni razred od 1. 5. 2010 dalje.
ZPP člen 2, 2/1, 285, 300. Sodni red člen 285, 285/4, 296, 296/4. OZ člen 190.
tožba – nasprotna tožba – skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov – ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev
Nasprotna tožba se v skladu z določili Sodnega reda vpiše na novo. Vendar lahko sodišče združi obravnavanje tožbenega zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupni postopek. Ni pa to obvezno in lahko sodišče pravdi po tožbi in nasprotni tožbi razdruži oziroma obravnava ločeno. V kolikor se tožbeni zahtevki obravnavajo ločeno, je vsaka pravda samostojna in velja za vsako pravdo tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. V vsakem postopku posebej je stranka dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zgolj pavšalno sklicevanje na dejstva in dokazne predloge v drugem postopku ne zadošča.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081876
OZ člen 82, 82/1, 381. ZZ člen 65, 65/1. SPZ člen 67, 67/5.
razlaga pogodbe – obogatitveni zahtevek – obvestilo o pravdi – ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – soglasje solastnika k izvedbi investicije – lastninska pravica na sredstvih zavoda – upravljanje s stvarjo v solastnini – procesne obresti
Za odločitev o presoji ugovora slabega pravdanja tožeče stranke je odločilno, da je bilo v okviru sklepanja Pogodbe tudi toženi stranki razkrito, da teče odprt pravdni postopek tožeče stranke, v katerem je tožeča stranka v letu 2007 sklenila sodno poravnavo. Ob tem, ko sta pravdni stranki pogodbeno dogovorili kriterij prevzema obveznosti iz odprtih sodnih postopkov v Pogodbi, je bilo toženi stranki na ta način zagotovljena možnost uveljavljanja intervencijskega interesa v tistih sodnih postopkih, v katerih sama ni bila udeležena kot pravdna stranka.
Tožnik za delo psihiatričnega tehnika ni sposoben, je pa sposoben za drugo delo v svojem poklicu z omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, v okviru katere lahko opravlja druga dela v polnem delovnem času z omejitvami. Pri tožniku ni podano takšno zdravstveno stanje, da bi se lahko razvrstil v I. kategorijo invalidnosti in da bi se mu na podlagi te razvrstitve priznale pravice, med drugim tudi pravica do invalidske pokojnine. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – dogovorjen način plačila – neobličnost pogodb
Ni pomembna okoliščina, kdo je asignacijsko pogodbo kasneje podpisal, saj je bilo pravno odločilnega pomena, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da sta pogodbeni (pravdni) stranki pred izvršenimi dobavami sklenili usten dogovor o načinu plačila toženi stranki.