odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja – aktivna legitimacija
Morebiten dogovor (sodna poravnava) o plačilu določenega zneska namesto vrnitve nepremičnine v last (in posest) ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima zahtevka po 72. členu ZDen za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.
povrnitev škode – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok do sedmega leta starosti
Kadar škodo povzroči otrok, mlajši od sedem let, se starši ne morejo razbremeniti odgovornosti za njeno povrnitev z dokazom, da so izvrševali potreben nadzor. Ker je bil vzrok škode v ravnanju otroka, ni šlo za višjo silo, za katero objektivno odgovorna oseba ne odgovarja.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070780
SZ-1 člen 111. OZ člen 50.
tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija - lastnik stanovanja - plačilo uporabnine - navidezna pogodba
Določba 111. člena SZ-1 je jasna in ne dopušča dvoma o tem, kdo lahko vloži tožbo na izpraznitev stanovanja v primeru, ko stanovanje uporablja oseba, ki nima najemne pogodbe. Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, je to lahko le lastnik stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080914
ZPP člen 8, 336, 336/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dokazni postopek – pisna izjava priče – dokazna ocena – pogodba o obnovi stroja – pogodbena volja strank
Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.
Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.
sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacija
Tožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje po tem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.
Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju delavka prvotožene stranke, zato ni mogoče šteti, da bi bila tretje tožena stranka dolžna prevzeti tožnico na delo, tudi če je bila prvotožena stranka pogodbeni podizvajalec pri varovanju za tretjetoženo stranko. Zato tožničin zahtevek zoper tretjetoženo stranko ni utemeljen.
OZ člen 6, 6/1, 190, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. ZDavP-2 člen 32, 125.
upravnik poslovne stavbe – zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb – začetek teka zastaralnega roka – splošni zastaralni rok – zastaralni rok iz gospodarske pogodbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja
Po oceni pritožbenega sodišča zakonodajalec v določbo 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom - uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprememba preživninske obveznosti - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - preživninske možnosti staršev - nezaposlenost - pridobitne sposobnosti - ugotavljanje okoliščin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je situacija, ko toženec izkazuje, da so se mu prihodki zmanjšali, od aprila pa jih nima več, tožeča stranka pa trdi ravno nasprotno, da toženec nima finančnih težav in to utemeljuje z rednim plačevanjem preživnine in načinom življenja toženca. Sodišče tega ni presojalo in sodba o tem nima razlogov.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – dejansko stanje
Glede na prejemke, ki jih toženec izkazuje v zvezi s poslovanjem svoje gospodarske družbe, in okoliščino, da ne glede na slabše pogoje poslovanja še vedno vozi avtomobil višjega cenovnega razreda, ni dvoma, da tožnikovo plačo predstavlja tudi del obračunanih stroškov v obliki delnic in prehrane, glede na sorazmerno visok znesek teh stroškov v primerjavi z zneskom plače in ob tožnikovi izpovedbi, da se prehranjuje poceni.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroka, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, zaradi česar se pri določitvi preživninske obveznosti staršev ne upošteva.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - potek prometne nesreče - okoliščine prometne nezgode - substancirana trditvena podlaga - dokazni predlog - informativni dokaz - vzročna zveza - dokazni standard - odmera odškodnine - minimalni trk - nihajne poškodbe - dokaz z izvedencem - nateg vratnih mišic - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Ob izostanku konkretnejših navedb o tem, v katerem delu se toženka ne strinja z opisom tožnikov glede okoliščin prometne nesreče in zakaj, ter hkrati povsem pavšalni utemeljitvi razlogov za zaslišanje priče, gre po svojem bistvu za informativen dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati. Dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne more pa njihova izvedba nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage oziroma (razen, kadar so za to podani upravičeni razlogi, o obstoju katerih pa v konkretnem primeru ni moč govoriti) šele predstavljati „vira“ za njihovo oblikovanje.
Dokazni standard obstoja vzročne zveze je standard pretežne verjetnosti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnica (ki je pri toženi stranki opravljala delo vodje poslovne enote) je kot verodostojne podpisovala evidence opravljenega dela podizvajalcev, čeprav je vedela, da vsebujejo neresnične podatke, kasneje pa je od podizvajalcev prevzemala gotovino in jo izročala delavcem tožene stranke.
Tožnica v poslovno listino (evidenco opravljenih ur podizvajalcev, ki jo je bila dolžna voditi v okviru svojih del in nalog) vnesla lažne podatke in jo s svojim podpisom potrdila kot verodostojno. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pri padcu petletnega otroka ne gre za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, vendar to ne pomeni, da mora biti nadzor in neposredno varstvo vzgojiteljice v vsakem trenutku takšno, da bo možnost poškodbe absolutno izključena, saj je to nerealno in neživljenjsko. Pritožnikova navedba, da bi lahko vzgojiteljica ob neposredni navzočnosti tožnika ujela in preprečila poškodbo je nerealna, saj bi tak očitek pogojeval zahtevo po vzgojiteljici ali varuški za vsakega otroka, da bi lahko vzgojno varstvene ustanove takšne dogodke popolnoma izključile.
Tožnica je s tem, ko je v zvezi z zavarovanjem izpolnitve kreditnih terjatev zahtevala cenitev nepremičnin (ki naj bi takšnemu zavarovanju služile), ravnala s potrebno profesionalno skrbnostjo. A se ta njena dolžnost s tem ni preprosto izčrpala. Tako je bila dolžna ravnati tudi po prejemu toženčevih cenitvenih poročil, ki bi jih morala ustrezno preveriti (ovrednotiti). Tega pa kljub okoliščinam, ki so izkazovale neskladje med opisom namembnosti zemljišč v toženčevih poročilih in stanjem, razvidnim iz prodajnih pogodb, ni storila. Ustrezno skrbno postopanje po prejemu poročil je bilo, upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila toženčeva cenitev zanjo odločilna za sklenitev kreditnih pogodb (s hipotekarnim zavarovanjem) z družbo XY, še toliko bolj pričakovano. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica kot finančna institucija v skladu skrbnostjo dobrega strokovnjaka (ki se v poslovanju od nje ves čas pričakuje) predpostaviti tudi možnost, da sta toženčevi cenitveni poročili nepravilni, je povsem na mestu.
sodna ureditev meje – ureditev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje po zadnji mirni posesti – vrednost spornega mejnega prostora – zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru vrednost spornega mejnega prostora presega 4.000,00 EUR, soglasje nasprotnih udeležencev za ureditev meje po močnejši pravici pa ni bilo podano. Zato je sodišče prve stopnje pri ureditvi meje pravilno izhajalo iz zadnje mirne posesti udeležencev.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
dedni delež – vračunanje daril – predmet dedovanja – dovoljene pritožbene novote
Pritožnik utemeljeno trdi, da je na zapuščinski obravnavi zahteval, naj se sodediču v dedni delež všteje vrednost nepremičnine parc. št. 1253/5 k. o. Y. Sodedič vštevanju ni ugovarjal, opozoril je le, da z darilno pogodbo ni pridobil celotne nepremičnine. Ker v sklepu o dedovanju ni odločeno o vračunanju darila v sodedičev dedni delež, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 3, 9, 82, 190, 249. ZPP člen 2, 154, 154/1, 161, 359.
razlaga pogodbenega določila - skupni namen pogodbenih strank - opredelitev pravne narave pogodbenega določila - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - odpadla pravna podlaga - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Dogovorjeno plačilo zneska 28.590,00 EUR ne predstavlja pogodbene kazni niti odškodnine (kot jo v pogodbah poimenujejo stranke), temveč gre za pogodbeno dogovorjeno obveznost plačila določenega denarnega zneska, za katero so se pravdne stranke dogovorile v okviru prostega urejanja svojih obligacijskih razmerij. Obveznost plačila je bila dogovorjena pod odložnim pogojem (če prodajalca ne postaneta lastnika nepremičnine parc. št. 1171/1 oziroma če posledično kupec ne bo postal njen lastnik), in sicer z namenom zavarovanja kupca za primer neuspešne pridobitve lastninske pravice na vseh treh želenih nepremičninah, ki so zanj le skupaj predstavljale uporabno vrednost. Takšna razlaga pogodbenega določila ustreza tudi skupnemu namenu pogodbenih strank, ki je ključen pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Čeprav je sodišče prve stopnje stroške tretje tožene stranke upoštevalo pri odmeri nagrade njenega odvetnika, ima tretje tožena stranka pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so ji v postopku nastali. Glede na to, da je tožeča stranka v razmerju do prve in druge tožene stranke uspela, v razmerju do tretje tožene stranke pa ne, je dolžna tretje toženi stranki povrniti eno tretjino stroškov, ki so sicer nastali toženim strankam, zastopanim po istem odvetniku