OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083361
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljivi razlogi - pravica do pritožbe - opredelitev do izvedenskega mnenja - cenilec gradbene stroke - višina odškodnine - metoda ocenjevanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pavšalno navedlo, da je izvedenec pojasnil izračun posameznih postavk. Zakaj je sodišče tožniku priznalo obe postavki, ki izhajata iz izvedeniškega mnenja, sodišče ni obrazložilo, niti ni jasno, zakaj je sodišče tako ravnalo.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – dejansko stanje – pravica do izjave
Sodišče je argumentiralo razloge, zakaj je verjame tožencu, tožena stranka pa se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede sklepanja o tem, da tožena stranka ni dokazala, da je bil dogovor med strankama, da obdrži znesek.
odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – protipravno ravnanje
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti niti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za takšno ravnanje sodnice, ki je zavrnila zastopanje po prvem tožniku zato, ker je ugotovila, da je zastopal stranke pred sodiščem odplačno kot pridobitno dejavnost, kljub temu da ni odvetnik, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 2. člena ZOdv ter opozorila stranke na možnost nastanka škodljivih posledic zaradi nepravilnega zastopanja, pa v tej zadevi ni šlo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja – aktivna legitimacija
Morebiten dogovor (sodna poravnava) o plačilu določenega zneska namesto vrnitve nepremičnine v last (in posest) ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima zahtevka po 72. členu ZDen za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.
povrnitev škode – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok do sedmega leta starosti
Kadar škodo povzroči otrok, mlajši od sedem let, se starši ne morejo razbremeniti odgovornosti za njeno povrnitev z dokazom, da so izvrševali potreben nadzor. Ker je bil vzrok škode v ravnanju otroka, ni šlo za višjo silo, za katero objektivno odgovorna oseba ne odgovarja.
Pri padcu petletnega otroka ne gre za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, vendar to ne pomeni, da mora biti nadzor in neposredno varstvo vzgojiteljice v vsakem trenutku takšno, da bo možnost poškodbe absolutno izključena, saj je to nerealno in neživljenjsko. Pritožnikova navedba, da bi lahko vzgojiteljica ob neposredni navzočnosti tožnika ujela in preprečila poškodbo je nerealna, saj bi tak očitek pogojeval zahtevo po vzgojiteljici ali varuški za vsakega otroka, da bi lahko vzgojno varstvene ustanove takšne dogodke popolnoma izključile.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081370
ZPPSL člen 146, 147.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – nepremičnina – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza v zvezi z zatrjevano škodo in odgovornostjo toženk se je pretrgala s tem, ko tožnica v stečajnem postopku nad dolžnikom ni uveljavljala svoje lastninske pravice. Tudi če bi (če je) tožnica postala lastnica sporne nepremičnine s priposestvovanjem, pa očitno ni pravočasno poskrbela, da se njena lastninska pravica vpiše v zemljiško knjigo in se je tako nadaljnji pravni promet s sporno nepremičnino izvajal na podlagi zemljiškoknjižnega stanja.
ZPP člen 158, 158/1. ZOdvT člen 8, 8/1, tarifna številka 3100, 3101, 1200.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetnika – zastopanje več strank – povišanje nagrade
Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med toženo stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – spolzke stopnice – zimske razmere – padec delavca na stopnicah pred gostinskim lokalom
Upoštevaje dejstvo, da je tožnica v lokalu zaposlena že dolga leta ter stopnice, na katerih je padla, po lastni izpovedbi dobro pozna, ter da je kritičnega dne sporne stopnice celo čistila, ji je moralo biti stanje stopnic znano, zato ni bilo razloga za delodajalkino dodatno opozarjanje na slabo stanje stopnišča. Za škodni dogodek je tako odgovorna sama, saj bi se morala zavedati, da se drsnost talne obloge v primeru, da je na njej plast snega ali nesprijetega ledu, bistveno poveča, zato bi morala hoji po stopnicah posvetiti večjo pozornost.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171.
odločanje preko postavljenega zahtevka – kršitev razpravnega načela – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – soprispevek oškodovanca
S takšnim postopanjem, ko je odločilo preko postavljenega zahtevka in mimo s strani strank podanih navedb, je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP in določbo 7. in 212. člena ZPP, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
motenje posesti – motilno ravnanje – aktivna legitimacija za tožbo – posestnik – pravna oseba – posredni posestnik – družbenik kot posredni posestnik
Čeprav je tožnik edini tožničin družbenik, ga ni mogoče obravnavati kot posestnika. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa njeni organi ali družbeniki. V tem primeru je posest pridobila tožnica, ki je tudi izvajala dejansko oblast nad najetim prostorom, v katerem je opravljala svojo gostinsko dejavnost. Dejstvo, da je (tudi) tožnik razpolagal s ključi in varnostno kodo, kar je tožniku sicer omogočilo prihajanje v najeti prostor in nadzor nad njim, ni bistveno. Takšna posestna dejanja, ki jih tožnik ni izvrševal v svojem imenu, pač pa za tožnico, ne predstavljajo pravno varovane posesti. Tožnik v tem primeru nima niti položaja posrednega posestnika, kot napačno ugotavlja izpodbijani sklep.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – skrivanje in odtujevanje premoženja
Začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve lahko upnik izposluje, če poleg verjetne izkazanosti terjatve (t. i. objektivni pogoj) izkaže nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja, ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (t. i. subjektivna nevarnost). Upnik nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo.
Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sestopanje po lestvi – dolžnost postavitve izvedenca
Stališče sodbe, da sestopanje po lestvi, četudi je vlažna, ne predstavlja nevarne dejavnosti oziroma uporabe nevarne stvari, pravilno upošteva uveljavljeno stališče teorije in sodne prakse, po katerem objektivna odgovornost ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za posebno, od normalne večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določene stvari ali dejavnosti kljub povečani skrbnosti ni mogoče imeti pod nadzorom in ne odvrniti škode, ki izvira iz nje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080914
ZPP člen 8, 336, 336/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dokazni postopek – pisna izjava priče – dokazna ocena – pogodba o obnovi stroja – pogodbena volja strank
Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.
Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.