Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprememba preživninske obveznosti - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - preživninske možnosti staršev - nezaposlenost - pridobitne sposobnosti - ugotavljanje okoliščin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je situacija, ko toženec izkazuje, da so se mu prihodki zmanjšali, od aprila pa jih nima več, tožeča stranka pa trdi ravno nasprotno, da toženec nima finančnih težav in to utemeljuje z rednim plačevanjem preživnine in načinom življenja toženca. Sodišče tega ni presojalo in sodba o tem nima razlogov.
nepravilen pravni pouk – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – prosti preudarek
Zaradi nepravilnega pouka o roku za vložitev pritožbe stranka za pravico do pritožbe ne sme biti prikrajšana. Kljub temu, da stranki s pravnim poukom na omejenost pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti nista bili poučeni, so v pritožbenem postopku upoštevni le dovoljeni pritožbeni razlogi.
Nepravilna je razlaga, da se šteje, da je upnikova terjatev poplačana takrat, ko sekundarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva na primarno organizacijo, kar pomeni na dolžnikov račun pri primarni organizaciji za plačilni promet.
Upnik je poplačan šele takrat, ko primarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na njegov račun.
ZDen člen 42, 42/3, 72, 72/2. OZ člen 406, 407, 415, 416, 416/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - skupni lastniki - solidarnost upnikov - nedeljiva terjatev
Pritožbeno sodišče ne vidi ne stvarnega ne razumnega razloga za razlikovanje položajev tistih upravičencev, ki jim je bilo premoženje vrnjeno v naravi, in tistih, ki so se zaradi obstoja ovir za vračilo v naravi z zavezanci dogovorili za vrnitev nadomestnih nepremičnin. Tudi slednjim zato pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe (nadomestnih) nepremičnin, vrnjenih v postopku denacionalizacije po 72. členu ZDen.
stečaj zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine na Republiko Slovenijo - kaducitetna upravičenka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajne mase
Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).
Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – grajanje dokazne ocene – kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – protispisnost – nedopustni pritožbeni razlogi
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
Izpodbijanje dokazne ocene ne more pomeniti kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pomeni lahko zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 366, 366/1, 364, 369, 369/1, 374, 374/1.
pravna sredstva - ugovor zoper načrt razdelitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost pritožbe
V primeru, ko upnik ni vložil ugovora zoper načrt razdelitve, zoper sklep o razdelitvi ne more vložiti pritožbe, saj "preskakovanje" pravnih sredstev ni dovoljeno. Kaj takega bi bilo možno le v primeru, da se končni načrt razdelitve ne bi ujemal z načrtom razdelitve, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje.
osebni stečaj - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0077160
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 214, 214/4, 316, 316/1. OZ člen 102, 102/2, 102/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 54, 57.
podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzance
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.
Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni kriva, da iz priloženega obrazca o premoženjskem stanju ni razvidna njena nelikvidnost in višina blokad na TRR in bi jo zato sodišče moralo pozvati, naj vlogo dopolni, niso utemeljene. Ko je tožena stranka v spis vložila izjavo o premoženjskem stanju, je bila njena vloga popolna. Pozivanje v smislu 1. odstavka 108. člena ZPP je zato odpadlo.
Okoliščina, da ima tožena stranka blokirana denarna sredstva na transakcijskih računih, ob dejstvu, da je na te račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive ter da ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so prilivi bili, ne zadostuje za ugodilno odločitev o njenem predlogu. Kaže zgolj na njeno slabo likvidnostno stanje. Poleg tega je pri odločanju o (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilo sodne takse, potrebno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
pravdni stroški - nagrada izvedenca - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Okoliščina, da je dopolnjevanje izvedenskega mnenja po naravi stvari manj težavno od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja, je že upoštevana v 51. členu Pravilnika.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).