OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057248
OZ člen 51, 55, 55/1, 190, 190/1. ZJF člen 50.
občina kot uporabnik javnih sredstev - pisna pogodba - ničnost - neupravičena obogatitev - korist - stroški postopka - nagrada za postopek v novem sojenju
Pogodba, s katero se zavezuje občina kot uporabnik javnih sredstev, mora biti sklenjena v pisni obliki.
Ker je tožena stranka z izvedenimi dokazi potrdila, da delo, katerega plačilo tožnik vtožuje, zanjo ni imelo koristi, torej s tem delom ni bila obogatena, je tožbeni zahtevek po materialnopravni podlagi iz 190. člena OZ neutemeljen.
Če se zadevo vrne na nižjo stopnjo, se že nastala nagrada za postopek pred istim sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324. ZPP člen 163, 163/1.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – višina nadomestila – najemnina – plačilo davščin – upoštevanje normiranih stroškov vzdrževanja – nečista terjatev – obresti od nečiste terjatve
Korist, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi z nepremičnino sam razpolagal, lahko izkazuje tržna najemnina, zmanjšana za stroške, zvezane z nepremičnino in davščine, ki bremenijo nepremičnino. Takó določenega zneska ni potrebno zmanjševati za normirane stroške vzdrževanja nepremičnine in davke od najemnine, če tovrstni stroški in davki niso bili plačani.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070740
OZ člen 131, 147, 147/2, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 343, 343/4.
odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost organa pravne osebe – prokurist – zakoniti zastopnik – pasivna legitimacija – razžalitev – objektivna žaljivost – namen zaničevanja – poseg v osebnostne pravice – relativno javna oseba – inšpektor – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – pravni interes za pritožbo – novi dokazi v pritožbi – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker za izjave, ki jih je podpisal prvi toženec kot zakoniti zastopnik družbe (organ družbe), v skladu s 148. členom OZ odgovarja pravna oseba, je napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o solidarni odgovornosti prvega toženca in družbe.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
Ker je na mednarodni tekmi, ki so jo varovali varnostniki in policisti specialci, veljal poostren varnostni režim, bi tožnik moral upoštevati izrečeni ukrep varnostnika, da se ne sme vrniti na tribuno med avstrijske navijače, zaradi neupoštevanja katerega je prišlo do ukrepanja policista (tožnika je prisilno odpeljal iz dvorane, ker se je slednji, kljub prepovedi, vrnil).
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pošten graditelj - nepošten lastnik zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri presoji poštenosti pravnega prednika tožnic, vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo ni mogoče pripisati absolutnega pomena. Prodajalca sta nanj prenesla posest nepremičnin. Z izgubo posesti sta izgubila možnost dejanskega razpolaganja z nepremičnino. Če bi od njega prodajalca zahtevala vrnitev nepremičnine, bi se jima lahko uprl z ugovorom prodane in izročene stvari. Domneva poštenosti pravnega prednika tožnic s samim dejstvom zemljiškoknjižnega stanja zato ne more biti ovržena. Poleg tega je treba v času gradnje veljavna pravila ODZ pri presoji pravno relevantnih okoliščin in njihovih posledic presojati v kontekstu družbenih razmer, v katerih so nastale. V času sklenitve sporne prodajne pogodbe (upoštevaje družbene razmere) zemljiška knjiga ni bila ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083345
OZ člen 33, 33/5, 65, 65/1, 104, 104/2.
predpogodba – razdor predpogodbe – pogodba o ari – vrnitev are – sprememba tožbe
Zahteva za sklenitev glavne pogodbe lahko temelji le na veljavni predpogodbi. V obravnavanem primeru je bila predpogodba razdrta po samem zakonu, zato je tožnikov očitek tožencu, da ga ni pozval k sklenitvi glavne pogodbe, v očitnem nasprotju z načelom avtonomije volje pogodbenih strank. Tožnik torej do vrnitve are ni upravičen.
Vsaka sprememba okoliščin še ne narekuje ustavitve postopka zavarovanja. Mora biti takšna, da zaradi nje zavarovanje ni več potrebno. Delni umik tožbe (za plačilo denarnega zneska) bi sicer lahko pomenil upravičen razlog za (delno) ustavitev postopka zavarovanja, a le, če bi predlagatelj ustavitve navedel, da že delno zavarovanje zadostuje za preostali, še sporni del terjatve.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenje
Druga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
denarna odškodnina - višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti -zavarovalno kritje - poškodbe hrbtenice
Brezpredmetno je navajanje, da naj bi tožnica še po končanem zdravljenju prejemala injekcije zaradi poškodbe levega sednega živca. Povsem enako velja tudi za njeno nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, češ da zaradi dogodka duševnih bolečin kot posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utrpela. Ne gre namreč za vprašanje, ali tožnica ima težave, ki jih mora lajšati z injekcijami, ampak ali so te (težave) posledica obravnavane prometne nezgode (in ali so zaobsežene z zavarovalnim kritjem). V zvezi s tem pa je izvedenec medicinske stroke jasno navedel, da tožnica ob dogodku ni utrpela poškodbe sednega (ishiadičnega) živca (prav tako ne poškodb skeleta oziroma nestabilnosti med vretenci), ampak „zgolj“ prehodni popoškodbeni bolečinski sindrom sednega živca levo. Z zavarovanjem, iz naslova katerega tožnica uveljavlja plačilo, pa je, kar se hrbtenice tiče, krita le škoda, ki je posledica medicinsko dokazanih svežih poškodb skeleta oziroma dokazanih popoškodbeno nastalih svežih nestabilnosti med vretenci celotne hrbtenice.
zavarovanje civilne odgovornosti - nepremoženjska škoda - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera denarne odškodnine - stroški postopka
Toženka krivdno odgovarja za tožnikovo škodo, ker je iz malomarnosti dopustila, da je konj s svojim nenadnim, vendar predvsem v poletnih mesecih pričakovanim gibom dosegel tožnika in ga posledično poškodoval.
OZ člen 83, 922, 922/1, 977. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-1.
zavarovalni primer – definicija zavarovalnega primera – nezgodno zavarovanje za primer smrti – izključitev obveznosti zavarovalnice – nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – nezgodna smrt – smrti zaradi utopitve – ekstremni šport
Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.
obročno plačilo sodne takse – likvidno stanje stranke
Za sposobnost plačila takse v enkratnem znesku niso pomembni le prilivi, temveč tudi odlivi, na podlagi obojega skupaj pa je šele mogoče ugotoviti likvidnostno stanje stranke. Ker je sodišče prve stopnje temu nasprotno upoštevalo le prilive, pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, torej likvidnostnega stanja stranke.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
Če so sklepi, sprejeti na 28. seji skupščine z dne 29. 3. 2008 (s katerimi je bil A. A. razrešen), veljavni, potem A. A. ni bil upravičen sklicati 11. seje skupščine in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, že iz tega razloga nični. Veljavnost sklepov 28. seje skupščine je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A. A. za sklic 11. seje skupščine.
Četudi je bil ta sklep kasneje z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, je treba pri presoji, ali je imel A. A. upravičenje za sklic skupščine, upoštevati učinek pravnomočnosti sodnih odločb in spoštovati načelo pravne varnosti. Iz povedanega izhaja, da okoliščina, da je bil sklep o sodnem imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, samo po sebi še ne pomeni, da so vsa pravna dejanja (vsi sklici skupščin) direktorja, opravljena v času od sodnega imenovanja do razveljavitve sklepa o sodnem imenovanju, neveljavna. Presojati je treba vsak primer posebej, o čemer bo odločalo sodišče v več postopkih, ki tečejo med strankama v zvezi z veljavnostjo skupščinskih sklepov.
ZPP člen 12, 185, 185/5, 277, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. POJASNILO: VSL0080991 je že v bazi na zahtevo vsrs - ZATO TU MANJKA.
sprememba tožbe – rok za odgovor – načelo kontradiktornosti – materialno procesno vodstvo – grajanje procesnih kršitev
Pravica do odgovora na tožbo je vsebovana v splošnem pravilu iz 277. člena ZPP oziroma (pri spremembi tožbe) v določbi petega odstavka 185. člena ZPP, ki govori o primernem roku. Kadar gre za spremembo tožbe, ki bistveno ne spreminja substance sodne zadeve, je primeren rok lahko tudi krajši kot 30 dni. Kadar pa gre pri spremenjeni tožbi za povsem novo tožbo, pa bo le težko najti razlikovalni razlog, zaradi katerega bi imel toženec manj časa za pripravo obrambe kot toženec, ki sicer takšno tožbo prejme v odgovor na podlagi 277. člena ZPP.
Sodišče mora laično stranko opozoriti, da lahko na spremenjeno tožbo odgovori v primernem roku. Če tega ne stori, lahko takšna stranka ne glede na pravilo 286b. člena ZPP kršitev te svoje pravice uveljavlja v pritožbenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082809
ZPP člen 17, 318, 338, 338/2. OZ člen 165, 299.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – zamuda – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamudna sodba
Res je sicer, da odškodninska obveznost zapade z nastankom škode (165. člen OZ), vendar pa pride odgovorna oseba v zamudo šele, ko upnik pisno ali ustno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, od nje zahteva, da naj jo izpolni (299. člen OZ).
Ugotovljena poškodba vozišča, kot izhaja iz policijskega zapisnika, je tako obsežna, da nanjo tožnik, četudi je bil izkušen kolesar, tudi ob ustrezni skrbnosti ni mogel računati.