OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
regresni zahtevek – skrbnost vzdrževalca cest – povrnitev škode – poledenelo cestišče – odgovornost cestnega podjetja – vzdrževanje cest – lokalna cesta – merilo skrajne skrbnosti – prometna nezgoda – profesionalna skrbnost
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Vendar pa tudi pravni standard "skrajne skrbnosti", ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice ali da se ta takoj, ko se pojavi, odpravi. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera, z ozirom na konkretne dejanske okoliščine primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste ipd.).
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
postopek v sporih majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov
V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi.
OZ člen 587, 615, 615/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
najemna pogodba – sklepčnost – molče obnovljen najem – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva – prejem računa – vštetje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Glede na tožničino trditveno podlago je po presoji višjega sodišča tožbeni zahtevek sklepčen in so pritožbene trditve o nasprotnem neutemeljene. Če bi se namreč izkazale tožničine navedbe za resnične, torej da je tožena stranka na podlagi sklenjene Pogodbe nepremičnino uporabljala, zanjo pa kljub izstavljenim in zapadlim računom ni plačala dvoletne najemnine, je tožničin zahtevek na plačilo zneska 19.920,00 EUR s pripadki povsem utemeljen.
Če stečajni upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti (ker o kakšnem pravnoodločilnem dejstvu, pomembnem za njen preizkus, ni bil seznanjen), določila četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti.
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.
stečajni postopek nad toženo stranko – priznana terjatev – sklep o preizkusu terjatev – res iudicata – stroški postopka – prijava terjatve – pogojna terjatev
V obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) se odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Stečajni postopek predstavlja nadaljevanje pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
URS člen 35. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZprCP člen 110, 110/2, 110/2-7, 110/10.
zapustitev kraja prometne nesreče - ogled prometne nesreče - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Obveznost udeleženca, da ostane na kraju prometne nesreče do pričetka ogleda, mora biti zamejena ne samo s pričetkom ogleda, temveč tudi s potrebno strokovnostjo izvajalcev le-tega oziroma policistov, saj je udeleženec prometne nesreče dejansko dolžan trpeti le tiste omejitve, ki izhajajo iz njegove obveznosti ostati na kraju prometne nesreče ob običajnem postopanju policistov, kar pomeni, da udeleženec prometne nesreče kraj le-te lahko zapusti, če policistov nesorazmeren časovni interval ni (le ta je odvisen od različnih variabilnih okoliščin posameznega primera).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika – končni sklep o pravdnih stroških – delitev obratovalnih stroškov – kogentne določbe SZ-1
Izpodbijani sklep je sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika in ne končni sklep o pravdnih stroških, ki bi delil usodo uspeha strank v pravdi. Odločitev o glavni stvari (oziroma o uspehu strank v postopku) nanj ne vpliva.
Delitev obratovalnih stroškov je od uveljavitve novele SZ-1A urejena s kogentno določbo 30. člena SZ-1. Ključi delitve niso več v dispoziciji etažnih lastnikov, pač pa prepuščeni in predpisani s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb, izdanim na podlagi zakona. Torej so materialno pravo, ki ga mora poznati tako sodišče (iura novit curia), kot stranke, saj nepoznavanje prava škoduje.
Dejstvo, da so tožencu usahnili dohodki iz delovnega razmerja, ni okoliščina, ki bi toženca opravičevala, da sprejete obveznosti vračila kredita ne izpolni, saj so udeleženci obligacijskega razmerja svoje obveznosti dolžni izpolniti in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Načelno sicer velja dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, vendar ni dolžno izvesti dokazov, če za to obstajajo upravičeni razlogi, med katere spada tudi zavrnitev nesubstanciranih dokaznih predlogov.
Sámo dejstvo plačila odškodnine s strani tožeče stranke naročniku še ne pomeni priznanja toženkine poslovne odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka v predmetni zadevi namreč uveljavlja samostojen regresni zahtevek iz naslova povračila povrnjene odškodnine pošiljatelju blaga na podlagi 37. člena CMR, presoja (ne)obstoja odškodninske odgovornost tožene stranka na podlagi 17. člena CMR v predmetnem postopku pa je samostojna in neodvisna od razmerja med pošiljateljem in tožečo stranko.
izvršilni stroški – stroški zavarovanja terjatev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve
Stališče, da bi moral upnik zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov zavarovanja najpozneje v 8 dneh od prejema izvršiteljevega obračuna, ko bi njegovi pravilnosti še lahko ugovarjal, je povsem skladno z zakonsko zahtevo, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov (oziroma stroškov zavarovanja terjatve) zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina. Upnik bi se zato lahko na 30-dnevni (objektivni) rok po zaključku postopka skliceval zgolj v primeru, da bi bil postopek zavarovanja že končan ali ustavljen.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu – dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev je podana v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in temi sami listinami, torej ko pride do napačnega prenosa podatka iz natančno določene listine iz spisa v sodbo, česar pa pritožnica ne zatrjuje, saj ni navedla, iz katere konkretne listine je bil podatek nepravilno prenesen v sodbo. Zato njen očitek, s katerim kritizira dokazno oceno prevoznih listin, ni utemeljen. S podanim očitkom toženka namreč izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede višine dolga, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog.
S pritožbenim navedbami, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog in zato v pritožbenem postopku ni upoštevan.
posojilna pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena – ocena izpovedi stranke
Prvo sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo tožniku. Njegove trditve o izročitvi spornega zneska so, izhajajoč že iz narave stvari same, osnovnih pravil logičnega sklepanja in pričakovanega ravnanja (zgolj) povprečno skrbnega posameznika, izkustveno oziroma življenjsko gledano povsem neverjetne.
ZPP člen 22, 22/1, 142, 214, 214/2, 451, 452, 453.
ugovor krajevne pristojnosti – vročitev pripravljalne vloge – fikcija vročitve – neprerekane trditve – spor majhne vrednosti – prekluzija
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala šele v pritožbi, je prepozen.
V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo pravdne stranke vse navedbe podati v tožbi oziroma odgovoru na tožbo. Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke podajo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZBPP člen 13. ZPP člen 108.
odlog plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – lastni dohodek družine – minimalni dohodek
Pri presoji o utemeljenosti predloga za odlog plačila sodišče upošteva mesečne dohodke predlagatelja (in njegovih družinskih članov), do ostalih prilivov, ki izhajajo iz bančnih izpiskov, pa se mora kritično opredeliti oziroma preveriti njihov izvor.
Zadošča, da stranka v predlogu za odlog plačila kot razlog za odlog navede trenutno nezmožnost takojšnjega plačila.
Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.