ZPP jasno in nedvoumno določa, da mora biti ob napovedi pritožbe plačana sodna taksa (kar je procesna predpostavka za odločanje o pritožbi). Iz poteka postopka po izdaji sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil toženec na posledice neplačila sodne takse za pritožbo opozorjen dvakrat, kot to zahteva zakonska ureditev, in sicer najprej v pravnem pouku prvostopenjske sodbe in nato še v nalogu za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so podani vsi v zakonu predpisani pogoji za nastop sankcije iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZBPP člen 13. ZPP člen 108.
odlog plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – lastni dohodek družine – minimalni dohodek
Pri presoji o utemeljenosti predloga za odlog plačila sodišče upošteva mesečne dohodke predlagatelja (in njegovih družinskih članov), do ostalih prilivov, ki izhajajo iz bančnih izpiskov, pa se mora kritično opredeliti oziroma preveriti njihov izvor.
Zadošča, da stranka v predlogu za odlog plačila kot razlog za odlog navede trenutno nezmožnost takojšnjega plačila.
Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0080920
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-15, 454, 454/2.
narok – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – poslovodstvo brez naročila – tuj posel – prevoz trupel –protispisnost – pravnomočnost
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izrecna, in da ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje strank ali prič pomeni takšno zahtevo. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Sodišče ima pri tem določeno diskrecijo. Zavrne lahko izvedbo dokaza s katerim ne bi bilo mogoče ugotoviti pravno relevantnega dejstva ali izvedbo dokaza, katerega dokazno sporočilo ne bi moglo odločilno vplivati na njegovo odločitev.
Po 95. členu ZPP odvetnika že po zakonu eno (pravdno) pooblastilo lahko upravičuje za zastopanje v dveh postopkih (pravdnem in nato, če gre za upnika, še izvršilnem postopku), vendar pa to ne vpliva na zahtevo iz 98. člena ZPP, da je v vsakem samostojnem postopku treba to pooblastilo predložiti ob prvem procesnem dejanju. To velja tudi za primere povezanih, vendar formalno samostojnih postopkov.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
VSL0081393
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 233, 233/3, 249.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – ireverzibilna škoda – težko nadomestljiva škoda – ničnostni zahtevek – vrnitev prepovedanih plačil – prepovedano vračilo vložka – vrnitveni zahtevek družbe – kondikcija – pravice iz lastnih delnic
V primeru ugoditve ničnostnemu zahtevku zaradi prepovedanega vračila vložka gre za korporacijsko pravni vrnitveni zahtevek družbe s posledičnimi zahtevki za vrnitev delnic v premoženje družbe. Pravna posledica ničnosti je kondikcija, torej vračilo predmeta zastave, kolikor ga ima zastavni upnik še v posesti zastavitelju, v primeru pa, da je zastavni upnik predmet že odtujil, pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi in sicer vrnitev dosežene koristi.
zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - prekluzivni rok
Rok za podajo odgovora na tožbo je prekluzivni rok, saj po izteku roka tožena stranka izgubi pravico, da na tožbo odgovori. Če poda tožena stranka odgovor na tožbo po izteku roka iz 1. odstavka 277. člena ZPP, ga sodišče ne upošteva.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2, 170. ZUP člen 225.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je po veljavnem Seznamu telesnih okvar podana 50 % telesna okvara po IX. poglavju točka 10 a. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pri njem podana 50 % okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, utemeljen.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 135, 135/1. ZUst člen 44, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - ustavna odločba
V 1. odstavku 135. člena POZZ je bilo določeno, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, oz. do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oz. pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje. To določbo je kot podlago k svoji odločitvi uporabila tožena stranka v upravnem postopku pri odločanju o tožnikovi pravici do zdravljenja v tujini. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve in določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev (2. točka 23. člena ZZVZZ). Zato je tožnik na podlagi zakona imel pravico do zdravljenja v tujini.
Tožnica je v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v športni disciplini dosegla 1. mesto, na mednarodnem tekmovanju pa 3. mesto, zato je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom ZŠtip (dosežen izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja) za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
pravdni stroški - plačilo sodnih taks - dolžniško-upniško razmerje med zavezancem in državo
Za obstoj terjatve do stranke, ki je bila oproščena plačila sodne takse, niti za obstoj terjatve do nasprotne stranke država kot upravičenec ne potrebuje posebnega pravnega naslova. Do izterjave takse je upravičena že na podlagi zakona in na tej podlagi sprejete odločitve sodišča, ki jo le-to sprejme po uradni dolžnosti. V skladu z novejšo sodno prakso ta odločitev ni več nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek in s katero je bilo hkrati odločeno o stroških postopka.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
invalidska pokojnina - samostojni podjetnik - pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalid II. kategorije
S pravnomočno sodbo je bila tožniku priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od določenega dne dalje na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato je tožniku zakonito priznana pravica do izplačevanja delne invalidske pokojnine od datuma pravnomočnosti sodbe, saj je bil s tem dnem pravnomočno vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s polovičnim delovnim časom. Za zakonitost takšne razsoje pravno ni relevantno, da je tožnik še naprej ostal v zavarovanju polni delovni čas, niti da je za takšen obseg zavarovanja plačeval prispevke.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev tožničinega delovnega mesta (hotelska gvernanta) predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 140, 141, 141/2, 141.a, 142, 142/4, 318, 318/1.
zamudna sodba - potni stroški - prevoz na delo in z dela - vračilo preveč izplačanih sredstev - vročanje - vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev
V predmetni zadevi je sporno vprašanje, ali je bil ob izdaji zamudne sodbe izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe toženki. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženki tožba vročena s pozivom na odgovor in sicer tako, da ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o pisanju. Ker v roku 15 dni pisanja ni dvignila in tudi ni imela ustreznega hišnega predalčnika, kamor bi lahko vročevalec vložil pisanje, je bilo pisanje vrnjeno sodišču. Toženka v pritožbi uveljavlja, da vse do obvestila pošte ni vedela, da nimajo ustreznega hišnega predalčnika. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravilnost vročitve tako, da bo opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije o okoliščinah neuspele vročitve in o trditvah toženke o obstoju oziroma neobstoju predalčnika v spornem obdobju. Iz vrnjene poštne pošiljke namreč izhaja, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, hkrati pa stranka nima ustreznega hišnega predalčnika.