CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0080920
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-15, 454, 454/2.
narok – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – poslovodstvo brez naročila – tuj posel – prevoz trupel –protispisnost – pravnomočnost
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izrecna, in da ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje strank ali prič pomeni takšno zahtevo. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Sodišče ima pri tem določeno diskrecijo. Zavrne lahko izvedbo dokaza s katerim ne bi bilo mogoče ugotoviti pravno relevantnega dejstva ali izvedbo dokaza, katerega dokazno sporočilo ne bi moglo odločilno vplivati na njegovo odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080918
ZPP člen 7, 215, 458, 458/1. OZ člen 251, 251/5.
trditveno in dokazno breme - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
V 5. odstavku 251. člena OZ je določena domneva, da se pogodbi zvesta stranka odpove pravici do pogodbene kazni s tem, ko sprejme izpolnitev obveznosti. To domnevo lahko ovrže če nemudoma izjavi, da vztraja (tudi) pri plačilu pogodbene kazni. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom je na pogodbi zvesti stranki.
Pravila o dokaznem bremenu je potrebno obravnavati kot pravila materialnega prava. Ker je sodišče prve stopnje trditveno in dokazno breme napačno porazdelilo, je torej zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZBPP člen 13. ZPP člen 108.
odlog plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – lastni dohodek družine – minimalni dohodek
Pri presoji o utemeljenosti predloga za odlog plačila sodišče upošteva mesečne dohodke predlagatelja (in njegovih družinskih članov), do ostalih prilivov, ki izhajajo iz bančnih izpiskov, pa se mora kritično opredeliti oziroma preveriti njihov izvor.
Zadošča, da stranka v predlogu za odlog plačila kot razlog za odlog navede trenutno nezmožnost takojšnjega plačila.
Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev tožničinega delovnega mesta (hotelska gvernanta) predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
invalidska pokojnina - samostojni podjetnik - pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalid II. kategorije
S pravnomočno sodbo je bila tožniku priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od določenega dne dalje na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato je tožniku zakonito priznana pravica do izplačevanja delne invalidske pokojnine od datuma pravnomočnosti sodbe, saj je bil s tem dnem pravnomočno vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s polovičnim delovnim časom. Za zakonitost takšne razsoje pravno ni relevantno, da je tožnik še naprej ostal v zavarovanju polni delovni čas, niti da je za takšen obseg zavarovanja plačeval prispevke.
ZPP člen 140, 141, 141/2, 141.a, 142, 142/4, 318, 318/1.
zamudna sodba - potni stroški - prevoz na delo in z dela - vračilo preveč izplačanih sredstev - vročanje - vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev
V predmetni zadevi je sporno vprašanje, ali je bil ob izdaji zamudne sodbe izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe toženki. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženki tožba vročena s pozivom na odgovor in sicer tako, da ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o pisanju. Ker v roku 15 dni pisanja ni dvignila in tudi ni imela ustreznega hišnega predalčnika, kamor bi lahko vročevalec vložil pisanje, je bilo pisanje vrnjeno sodišču. Toženka v pritožbi uveljavlja, da vse do obvestila pošte ni vedela, da nimajo ustreznega hišnega predalčnika. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravilnost vročitve tako, da bo opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije o okoliščinah neuspele vročitve in o trditvah toženke o obstoju oziroma neobstoju predalčnika v spornem obdobju. Iz vrnjene poštne pošiljke namreč izhaja, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, hkrati pa stranka nima ustreznega hišnega predalčnika.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
Po 95. členu ZPP odvetnika že po zakonu eno (pravdno) pooblastilo lahko upravičuje za zastopanje v dveh postopkih (pravdnem in nato, če gre za upnika, še izvršilnem postopku), vendar pa to ne vpliva na zahtevo iz 98. člena ZPP, da je v vsakem samostojnem postopku treba to pooblastilo predložiti ob prvem procesnem dejanju. To velja tudi za primere povezanih, vendar formalno samostojnih postopkov.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
Vsa ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici, predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, za nekatere pa je dodatno navedeno, da imajo tudi vse znake kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin iz 235. člena KZ-1 oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, kar predstavlja razlog za izredno odpoved tudi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo in preuranjeno odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je štelo, da je bila tožnici podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in ni presojalo utemeljenost odpovedi z vidika kršitve po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev - minimalna pokojninska doba
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je podana preostala delovna zmožnost, zato ni pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Okoliščina, da je invalidska komisija v Bosni in Hercegovini pri tožniku ugotovila I. kategorijo invalidnosti, za rešitev obravnavane zadeve pravno ni relevantna. V sporu z mednarodnim elementom je namreč za ugotavljanje in ocenjevanje invalidnosti pristojen le izvedenski organ slovenskega nosilca zavarovanja, upoštevaje pri tem definicijo invalidnosti, opredeljeno v 60. členu ZPIZ-1.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081841
OZ člen 8, 22, 22/1, 22/2, 82, 372, 372/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 214, 214/2, 337, 337/1.
uporabnina – valorizacija – valorizacija uporabnine – začetek teka revalorizacije – začetek teka valorizacije glavnice – uporaba pogodbenega prava – razlaga spornih pogodbenih določil – subjektivno dojemanje spornih pogodbenih določil – uporaba načela enakovrednosti dajatev pri razlagi pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev pravdnih stroškov – pavšalni znesek povračila stroškov
Sodišče pogodbenega prava ne ugotavlja in uporablja po uradni dolžnosti, ampak morata njegovo vsebino pravdni stranki najprej zatrjevati in nato tudi dokazati. Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava torej predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Šele po tem, ko sodišče vsebino pogodbenega prava ugotovi, ga uporabi kot avtonomno materialno pravo.
Subjektivno dojemanje strank pri razlagi spornih pogodbenih določil ne igra nobene vloge.
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.