ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je od začetka študijskega leta bival v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
pravdni stroški - plačilo sodnih taks - dolžniško-upniško razmerje med zavezancem in državo
Za obstoj terjatve do stranke, ki je bila oproščena plačila sodne takse, niti za obstoj terjatve do nasprotne stranke država kot upravičenec ne potrebuje posebnega pravnega naslova. Do izterjave takse je upravičena že na podlagi zakona in na tej podlagi sprejete odločitve sodišča, ki jo le-to sprejme po uradni dolžnosti. V skladu z novejšo sodno prakso ta odločitev ni več nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek in s katero je bilo hkrati odločeno o stroških postopka.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
brezposelnost - denarno nadomestilo - prispevki za zavrovanje za primer brezposlenosti
V spornem obdobju za tožnika niso bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. V primeru, ko niso plačani prispevki, glede na določbo 2. odstavka 59. člena ZUTD zavarovanec ne more pridobiti pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Izjema velja le, če bi šlo za primer, kot je določen v 3. odstavku 59. člena ZUTD, torej da bi bil tožnik v spornem obdobju v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Tega tožnik ni uspel dokazati. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost neutemeljen.
Pri tožniku ni ugotovljena popolna nezmožnost za delo, zato njegov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Tožničin delodajalec, pri katerem je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo, je svoje obveznosti po sodbi delovnega sodišča izpolnil (tožnica je dobila izplačane razlike v plači, delodajalec jo je pozval nazaj na delo). Zato tožnica ne more za isto obdobje poleg plač hkrati obdržati še denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačano iz javnih sredstev.
nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranje
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 135, 135/1. ZUst člen 44, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - ustavna odločba
V 1. odstavku 135. člena POZZ je bilo določeno, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, oz. do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oz. pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje. To določbo je kot podlago k svoji odločitvi uporabila tožena stranka v upravnem postopku pri odločanju o tožnikovi pravici do zdravljenja v tujini. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve in določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev (2. točka 23. člena ZZVZZ). Zato je tožnik na podlagi zakona imel pravico do zdravljenja v tujini.
Tožnica je v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v športni disciplini dosegla 1. mesto, na mednarodnem tekmovanju pa 3. mesto, zato je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom ZŠtip (dosežen izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja) za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2, 170. ZUP člen 225.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je po veljavnem Seznamu telesnih okvar podana 50 % telesna okvara po IX. poglavju točka 10 a. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pri njem podana 50 % okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, utemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
Po 2. odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Namen te določbe je v tem, da se delavec z očitki seznani in na zagovor pripravi. Tožena stranka obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni dokazala. Tožniku je bila s tem, ko ni prejel pisne seznanitve z očitanimi mu kršitvami in mu ni bil omogočen zakonsko določen minimalni rok za pripravo na zagovor, kršena njegova pravica do obrambe. Zaradi tega je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
poslovodna oseba - razrešitev - direktor - javna agencija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnikova pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, iz katere bi izhajalo, da je posledica tožnikove razrešitve s funkcije direktorja tudi prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi (t.i. klavzula o povezanosti). Določba, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas trajanja mandata, ne zadošča za stališče, da pogodba o zaposlitvi preneha avtomatično z razrešitvijo s funkcije direktorja. Delovno razmerje bi zato tožniku lahko prenehalo zgolj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012967
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu, ko je padel pri vzpenjanju po lestvi, ker se je na njej zlomil klin. Sodišče prve stopnje bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati dejstvo, da je tožnik padel pri vzpenjanju po lestvi, ki je bila postavljena namesto stopnic, in katero so uporabljali vsi izvajalci za prehod med etažami. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je do škode prišlo izključno zaradi samovoljnega ravnanja tožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezno delo
Sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za ukinitev delovnega mesta in za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tudi v primeru utemeljenega odpovednega razloga je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, če delodajalec ne preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in mu ne ponudi sklenitve nove pogodbe, kadar ta možnost obstoji. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponovno dokazno oceniti izpovedi prič in trditve tožene stranke, da delovno mesto referent / samostojni referent v izterjavi za tožnico ni bilo ustrezno delovno mesto in ji ga zato niso ponudili.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - pravna oseba
V sporni zadevi se postavlja vprašanje, ali je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da vročilnica ob vročitvi ni bila podpisana s strani tožene stranke. Iz vpogleda v vročilnico izhaja, da je na njej napisan datum štiriindvajseti februar 2014, datum je prečrtan, podpis je večkratno prečrtan, poleg pa je žig z datumom 6. 4. 2014 ter pripomba vročevalca "vročena štiriindvajseti februar 2014 - naslovnik odklanja ponovni podpis vročilnice". Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je poštni uslužbenec 3. 4. 2014 oglasil na naslovu tožene stranke in prosil, če lahko tožena stranka podpiše vročilnico za nazaj. Navaja, da je tožena stranka zavrnila podpis vročilnice. Kot dokaz, da je tožbo prejela 25. 2. 2014 predlaga zaslišanje pravnika pri toženi stranki, ki naj bi tožbo prejel. Zato obstaja dvom, da je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - prekluzivni rok
Rok za podajo odgovora na tožbo je prekluzivni rok, saj po izteku roka tožena stranka izgubi pravico, da na tožbo odgovori. Če poda tožena stranka odgovor na tožbo po izteku roka iz 1. odstavka 277. člena ZPP, ga sodišče ne upošteva.