ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZPP člen 274, 274/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposlena oseba - pravni interes - zavrženje tožbe - interventni ukrepi
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan citirani 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža. Zato bi bilo potrebno tožbo tožnice v delu, ko je ta zahtevala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 12. 6. 2013, zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu kontrolorja dela (ki ga je zasedala tudi tožnica) za enega delavca in razporeditev tega dela med druge zaposlene pomeni organizacijski razlog in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezno delo
Sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za ukinitev delovnega mesta in za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tudi v primeru utemeljenega odpovednega razloga je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, če delodajalec ne preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in mu ne ponudi sklenitve nove pogodbe, kadar ta možnost obstoji. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponovno dokazno oceniti izpovedi prič in trditve tožene stranke, da delovno mesto referent / samostojni referent v izterjavi za tožnico ni bilo ustrezno delovno mesto in ji ga zato niso ponudili.
Ustanoviteljev zavodov ni mogoče šteti med lastnike zasebnih podjetij. Zato tožnik kot ustanovitelj zavoda v spornem času po zakonu ni bil zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji (6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ).
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po kakšni izmed drugih točk 15. člena ZZVZZ, torej ni bil zavarovan iz drugega naslova, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na podlagi 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ.
ZDR člen 161. OZ člen 86, 86/1. URS člen 155. ZDR-1 člen 161, 161/1.
letni dopust - odmera - uporaba predpisa - nov zakon - regres za letni dopust - sorazmerni del - sporazum - ničnost - odpoved pravici - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (tožnica je skladno s 161. členom ZDR pravico do celotnega dopusta za leto 2013 pridobila 1. 1. 2013, ker ji je že v letu 2012 pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev) in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Za odmero dopusta in regresa veljajo določbe ZDR, saj bi uporaba določbe 1. odstavka 161. člena ZDR-1 (po katerem ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) za tožnico pomenila poseg v pridobljene pravice. Tak poseg pomeni kršitev 155. člena URS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov.
Ni odločilno, da je tožnica podpisala sporazum, ki vsebuje določbo, da ji gre dopust za leto 2013 in s tem regres za letni dopust le po novem ZDR-1. Delavec se minimalnim pravicam, ki mu gredo po zakonu, ne more odpovedati, zato so določbe sporazuma, ki se nanašajo na letni dopust in regres za leto 2013, ki naj bi tožnici pripadal le v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve v letu 2013, nične, saj nasprotujejo ustavi in prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka tožnika pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega ga ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu s tem ni omočila zagovora. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne izpolnjuje pogoja pisno obrazloženega odpovednega razloga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Tožnik se je z določenim dnem zaposlil pri drugem delodajalcu, zato mu je sodišče prve stopnje zmotno priznalo obstoj in pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki po tem datumu.
poslovodna oseba - razrešitev - direktor - javna agencija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnikova pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, iz katere bi izhajalo, da je posledica tožnikove razrešitve s funkcije direktorja tudi prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi (t.i. klavzula o povezanosti). Določba, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas trajanja mandata, ne zadošča za stališče, da pogodba o zaposlitvi preneha avtomatično z razrešitvijo s funkcije direktorja. Delovno razmerje bi zato tožniku lahko prenehalo zgolj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012967
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu, ko je padel pri vzpenjanju po lestvi, ker se je na njej zlomil klin. Sodišče prve stopnje bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati dejstvo, da je tožnik padel pri vzpenjanju po lestvi, ki je bila postavljena namesto stopnic, in katero so uporabljali vsi izvajalci za prehod med etažami. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je do škode prišlo izključno zaradi samovoljnega ravnanja tožnika.
vračilo preveč izplačane plače - plačilo za delo - neupravičena obogatitev
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače je določba prvega odstavka 190. člena OZ. V skladu s to določbo je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače (toženec je prejel plačo za delo v tujini, kljub temu, da se je iz tujine že vrnil), zato je bil ta znesek tožeči stranki dolžan vrniti.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
Vsa ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici, predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, za nekatere pa je dodatno navedeno, da imajo tudi vse znake kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin iz 235. člena KZ-1 oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, kar predstavlja razlog za izredno odpoved tudi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo in preuranjeno odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je štelo, da je bila tožnici podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in ni presojalo utemeljenost odpovedi z vidika kršitve po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).