Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz 1. odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice.
Tožba je bila zavržena. Stranki je mogoče priznati stroške postopka, če v sporu uspe in posledično nasprotno stranko zavezati k povračilu. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Vendar pa po 68. členu ZDSS-1 do povračila stroškov nikoli ni upravičena tožena stranka, saj v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialne varnosti vedno sama krije svoje stroške postopka, ne glede na izid spora. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek za povračilo stroškov, kot neutemeljen zavrniti.
Tožnici je bila z odločbo priznana pravica do invalidnine za skupno 50 % telesno okvaro zaradi bolezni. Pri toženi stranki je vložila novo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Pri tožnici po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi z rokami, da bi bila zaradi tega podana telesna okvara v višjem odstotku, zato njen zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
invalidnost III. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalidnost I. kategorije
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnikovim doslej ugotovljenim omejitvam pri delu potrebno dodati še omejitev nočnega dela. Takšna dodatna omejitev pri delu predstavlja spremembo v okviru invalidnosti v smislu 71. člena ZPIZ-1 in podlago za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Pritožba zato pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno dodalo novo omejitev k izpodbijani odločbi toženca, ne da bi odločilo o novi invalidnosti oziroma o spremembi v stanju invalidnosti in o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z izpodbijanima odločbama toženca, ki sta predmet tega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku namreč izvedenski organi niso ugotovili popolne nezmožnosti za delo v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013146
ZDR člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/6, 6/7, 6.a, 6.a/4, 45, 45/2, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1. OZ člen 45, 45/1, 49, 86, 86/1, 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustrezna zaposlitev - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija
Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo zaradi slabega poslovanja tožene stranke in ne zaradi tega, ker se je nova direktorica želela znebiti tožnice. Tožena stranka je tako dokazala razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma utemeljenost poslovnega razloga.
Omejena sodna presoja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru podpisa nove pogodbe o zaposlitvi je določena z zakonsko določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Gre namreč za spor, ki datira v čas veljavnosti ZDR in se torej ni mogoče sklicevati na določbe ZDR-1, ki drugače določajo obseg sodnega varstva.
Ravnanja tožene stranke in njenih zaposlenih ne ustrezajo zakonski definiciji mobinga. Tožnica je morala napisati dopis poslovnemu partnerju, čeprav ni točno vedela, kaj naj napiše, ker ji ni bila predočena vsebina sestanka, kar pa še ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Zato je bil odškodninski zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
Pri tožnici je od spornega dne dalje zaradi posledic poškodbe izven dela prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti, ker je pri njej še nadalje podana preostala delovna zmožnost za delo v polovičnem delovnem času s potrebnimi dodatnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Zato je tožnici od spornega dne dalje v skladu s 163. členom ZPIZ-1 zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 13. ZUPJS člen 29, 30, 64.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po prvih devetnajstih točkah prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, imajo pa stalne prebivališče v Republiki Sloveniji, zakon predvideva zavarovanje po 20. točki, po kateri si morajo plačati prispevek za zavarovanje sami. Toženec je tožnika v skladu z določili Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja opozoril na njegovo obveznost prijave in mu tudi dal možnost, da zaprosi CSD za pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tožnik se sam ni prijavil v zavarovanje in ni zaprosil CSD za plačilo le-tega. Zato ga je toženka pravilno vključila v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada upravitelja – nadomestilo za unovčenje stečajne mase – osnova za izračun nadomestila
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve. To pomeni, da se nadomestilo odmeri v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve in ne v sorazmerju z višino zneska unovčenega premoženja. Osnova za odmero nadomestila je torej znesek unovčenega premoženja, zmanjšan za stroške, ki so nastali v zvezi z unovčenjem, saj je le ta znesek predmet razdelitve med upnike.
vdovska pokojnina - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - sodno varstvo - materialni prekluzivni rok
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v zadevi. Če ta ni izpolnjena, je potrebno tožbo zavreči, saj meritorno sojenje ni dopustno. Glede na 1. odstavek 171. člena ZPIZ-2 lahko namreč zavarovanec sodno varstvo pravic uveljavlja v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica do sodnega varstva. Tožnica je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (čl. 274/1).
ZPP člen 39, 39/1, 44, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači za določeno obdobje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev.
OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Tožeča stranka se je v pogodbi o zaposlitvi zavezala, da bo za toženca priskrbela začasno bivališče, toženec pa, da bo tožeči stranki plačal stroške bivanja. Tožeča stranka je svoje obveznosti izpolnila, tožencu je zagotovila nastanitev v najemnem stanovanju, ta ji je to nastanitev zaračunala. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno terja, da izpolni svojo pogodbeno obveznost (da ji povrne stroške, ki jih je tožeča stranka imela z zagotavljanjem njegovega začasnega bivališča).
ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-2, 9, 9/2, 35, 35/4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – obrazloženost sklepa – vpis v sodni register
Pri vpisu sklepa o izvršbi na delež družbenika v sodni register gre za zaznambo tega sklepa po uradni dolžnosti, saj gre pri vpisu zaznambe sklepa o izvršbi zgolj za tehnično izvedbo sklepa o izvršbi, zato registrskemu sodišču opravljenega vpisa ni treba posebej utemeljevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
Na strokovno vprašanje, ali je bila jeklena vrv, ki jo je tožena stranka vgradila v transportno dvigalo skladna s projektno dokumentacijo in kaj je bil vzrok za njeno pretrganje, bi lahko odgovoril le izvedenec, ki ga je tožeča stranka predlagala.
pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057231
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 147, 154. ZOR člen 18, 18/2, 369, 371, 372, 376, 376/3, 751, 751/1, 754, 756. OZ člen 6, 6/2, 344, 346, 347, 352, 352/3, 768, 768/1, 771, 773.
pogodbena odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami - retroaktivna veljavnost pravilnikov - pravovarstveni zahtevek – zastaranje – plačilo avtorskega honorarja
Tožena stranka je na podlagi mandatne pogodbe in določb ZASP zavezana zbrana sredstva od uporabnikov razdeliti med avtorje po vnaprej določenem delitvenem ključu, avtor pa mora svoja dela prijaviti toženi stranki. KO je zavezana plačati avtorju že, če je seznanjena o uporabi avtorskega dela in prejme od uporabnika nadomestilo za uporabo avtorskega dela. Če tožena stranka kot prevzemnik naročila (mandatar) ne izplača denarja od avtorskih honorarjev naročniku (avtorju) po naprej določenem ključu, je naročnik upravičen zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti, hkrati pa lahko zahteva tudi plačilo obresti za denar, ki mu ga mandatar ni pravočasno izročil. Za avtorske honorarje, ki jih uporabniki niso plačali KO, je KO odškodninsko odgovorna, če je nepravilno opravila dogovorjeno delo, ker ni zaščitila interesov avtorja (prvi odstavek 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZOR oziroma prvi odstavek 768. člena OZ v zvezi s drugim odstavkom 6. člena OZ).
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.