ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070767
URS člen 33. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190. SPZ člen 99. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZIZ člen 19.
pravica do zasebne lastnine – originarna pridobitev lastninske pravice – denacionalizacija – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – izvršljivost odločbe – neupravičena pridobitev – negatorna tožba – plačilo uporabnine – višina uporabnine – kršitev pravice do izjave – izvedba dokaza – dokaz z izvedencem – substanciranje dokaznega predloga – formalna dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je svoj zahtevek glede višine dovolj substancirala. Predlagala je tudi ustrezne dokaze, s katerimi bi bilo možno višino dokazovati. Če je davčna uprava na zaprosilo sodišča odgovorila z neustreznim podatkom, to ne more iti v breme tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka predlagala tudi dokaz z zaslišanjem priče. Prvostopenjsko sodišče zmotno meni, da je mogoče višino ugotavljati le z izvedencem ustrezne stroke. V pravdnem postopku sodišče ni vezano na formalno dokazno oceno, ko lahko stranka določeno zatrjevano dejstvo dokazuje le z določenim dokazilom.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
ZPP člen 128, 128/1, 128/4, 151, 151/1, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 310, 325, 328. OZ člen 190.
pravdni stroški – zahtevek za povračilo stroškov, ki so nastali v drugem pravdnem postopku – res iudicata
Odločitev o pravdnih stroških je vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), zato je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu ter vezana na uspeh stranke v sporu. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato lahko odloča le v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. V primeru nepravilnosti ali nejasnosti ima stranka možnost, da nanje bodisi opozori v pravnem sredstvu bodisi predlaga izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa glede stroškovne odločitve, ne more zahtevka za povrnitev stroškov nikdar uveljavljati v posebni, od matičnega postopka ločeni pravdi.
Pritožbeno sodišče brez ustreznega opozorila same stranke ne pazi nato, ali so ji bili priglašeni stroški (pravilno) priznani. Da bi tožeča stranka dosegla drugačno stroškovno odločitev, torej ne zadošča, da se je v uvodu pritožbe sklicevala na napačno uporabo materialnega prava, svojo pritožbeno grajo mora konkretizirati.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODVETNIŠTVO
VSL0081847
ZFPPIPP člen 46, 47, 146, 146/4, 146/6, 185a, 185a/3, 185a/7,185a/7-2. ZOdvT člen 28, 28/2. ZGD-1 člen 35. ZPP člen 344.
predpostavke za vodenje postopka prisilne poravnave – pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja – prisilna poravnava – načrt finančnega prestrukturiranja – ukrepi predvideni v NFP – odmera nagrade za zastopanje upnika
Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo.
Ni nujno, da so prav vsi ukrepi prisilne poravnave predvideni v NFP.
Nagrade za zastopanje upnika po tarifnih številka 3430, 3432, 3434, 3220 in 3222 se odmerijo po vsoti upnikovih prijavljenih terjatev in ne po celotni aktivi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – poškodba ramenskega obroča
Materialno pravo je pravilno uporabljeno, če je oškodovancu priznana pravična odškodnina, ki predstavlja ustrezno individualizacijo zadoščenja in hkrati odgovarja merilom, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje ter splošnimi gospodarskimi razmerami.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073414
OZ člen 132, 375, 375/1.
posojilna pogodba – prepoved obrestnih obresti – odškodninska terjatev – pravno priznana škoda – škoda zaradi nesklenjene prodaje – pobotni ugovor
Plačilo pogodbenih obresti ne predstavlja pravno priznane škode, ker ni posledica zatrjevane kršitve tožeče stranke. Škodo zaradi nesklenjene prodaje bi lahko predstavljala le morebitna razlika v vrednosti poslovnega deleža. Za kaj takega pa bi morala tožena stranka dokazati zatrjevano vrednost poslovnega deleža, česar pa ni zmogla.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.
avtorski honorar – avtorsko delo – neupravičena uporaba glasbenih del
Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
V 25. členu pogodbe piše: „Pogodbeni stranki se obvežeta morebitne spore reševati sporazumno. V kolikor sporazuma oziroma izvensodne rešitve spora ni mogoče doseči, je za reševanje spora stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.“ Takšna pogodbena klavzula ne le, da ne ustreza pojmu arbitražnega sporazuma po 1. odstavku 10. člena ZArbit, marveč ga celo izključuje. Bistvo sporazuma o arbitraži je namreč ravno izključitev sodne pristojnosti.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
Nepravilno oziroma nedovoljeno prehitevanje osebnega vozila ne more v celoti razbremeniti voznika traktorja, ki je bil tudi sam dolžan ravnati v skladu s pravili cestnega prometa.
Za del zahtevka, ki se glasi: „ali katerekoli druge“ (nepremičnine), tožnik ni navedel nobenih dejstev in dokazov. Sodišče bi ob prejemu tožbe moralo ugotoviti, da je tožba v tem delu nepopolna in tožnika v skladu s 105. členom ZPP pozvati k dopolnitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082807
OZ člen 154, 154/3, 357. ZOZP člen 34, 36, 41.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – zastaranje – splošni petletni zastaralni rok – škodni sklad – nezavarovano vozilo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če ni kriv nobeden – odgovornost po enakih delih
Tožeča stranka je oškodovanki izplačala odškodnino na podlagi sklepanja, da sta s tožencem kot udeleženca prometne nezgode v enakem deležu soodgovorna za nastalo prometno situacijo. Toženec je v regresni pravdi podal ugovor, da je za nastalo prometno situacijo odgovorna izključno oškodovanka, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče je zaključilo, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri od udeležencev nezgode je v kakšni meri prispeval k nastanku škode, zato se je pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 154. člena OZ, ki se uporabi za primere, ko krivde imetnikov premikajočih vozil, udeleženih v nezgodi, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri ukinitvi delovnega mesta ali konkretne linije oz. tehnološkega postopka, kot se to nanaša na tožnikov primer, gre za novo organizacijo poslovanja, ki ima naravo poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Sodišče lahko preizkuša le, če je z ukinitvijo delovnega mesta oz. posameznih opravil v njegovi sestavi dejansko prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ali pa je bila takšna ukinitev zgolj navidezna. V konkretnem primeru ni šlo za ustvarjanje fiktivnih razlogov za prenehanje potreb po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tudi ni bil diskriminiran. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070772
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 81, 81/5, 205, 208.
procesno nasledstvo – prenehanje stranke – pravna oseba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – odločba Ustavnega sodišča – prekinitev postopka – zavženje tožbe
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP ima tožeča stranka možnost zahtevati plačilo terjatve od osebno odgovornih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, saj izbris iz sodnega registra ne vpliva na to pravico upnika. Ne more pa na tej podlagi zahtevati prekinitve postopka. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.