navajanje novih dejstev v pritožbi – določitev stikov – določitev višine preživnine
Toženka ni vložila odgovora na tožbo, ni se udeležila narokov, zato v pritožbi ne more navajati dejstev, ki bi jih lahko navedla že pred sodiščem prve stopnje. Določba 414. člena ZPP dopušča stranki, da navede nova dejstva, ki so nastala v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079987
ZIZ člen 272. OZ člen 111, 111/2, 490, 490/1, 495, 495/1.
začasna odredba – dvakratna podaja nepremičnine – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – škoda zaradi zaupanja – pravna napaka – izguba pravice – prekluzivni rok
Tožnica zatrjuje, da je toženka dvakrat prodala isto nepremičnino, najprej tožnici in nato še drugemu kupcu, ki se je uspel vknjižiti v zemljiški knjigi, ter da toženka kot slaboverna razpolaga s kupnino. Od toženke zahteva vračilo plačanega zneska. Takšno njeno terjatev je opredeliti kot zahtevek na podlagi razdrtja pogodbe (111. člen OZ), ki ima za posledico vrnitev danega, in torej ne gre za uveljavljanje pravnih napak (po 1. odstavku 495. člena OZ), ki je vezano na 1 letni prekluzivni rok.
Ugotovljene okoliščine, in sicer tožnikova burna reakcija na dogodek, ko mu je toženec kot voznik mestnega avtobusa pri zavijanju na prednostno cesto izsilil prednost, verbalno obračunavanje strank že v času tega dogodka, dejstvo, da se je tožnik po dogodku odpeljal na avtobusno postajo, počakal, da se je toženec pripeljal tja in se nato spustil še v nadaljnji konflikt z zmerjanjem ter v končni fazi prišel na avtobus do toženca, kjer je prišlo še do fizičnega obračunavanja, utemeljujejo materialnopravno presojo, da znaša tožnikova soodgovornost za utrpelo škodo 49%.
Načelo individualizacije, ki ga je poleg načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine, terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse okoliščine, ki so podane pri konkretnem oškodovancu. Primerjava z istovrstnimi poškodbami, ki so jih utrpeli drugi oškodovanci, ki jo ponuja pritožba, je enostranska, saj ne upošteva razlike v teži poškodb.
SPZ člen 219, 219/2, 223. ZPP člen 2, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost – priposestvovanje – prestavitev služnostne poti – prenehanje služnosti – uničenje stvari – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožena stranka je staro služnostno pot, ki jo je tožeča stranka dolga leta uporabljala in s tem tudi priposestvovala, sama prestavila za drug del svojega zemljišča, staro pot pa preuredila tako, da je sedaj tam dvorišče. Ker so izpolnjeni pogoji, ki bi jih sodišče presojalo v okviru zahtevka za prestavitev služnosti, je utemeljen zaključek, da ima tožeča stranka služnostno pravico na novi poti.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - kavza - sodno varstvo
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost – neznatna škoda – hipoteka
Dejstvo, da toženec z nepremičnino nima namena razpolagati, ne izkazuje, da bo s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, marveč kaže na to, da ni razlogov za izdajo predlagane začasne odredbe. Z začasno odredbo je namreč izvršen poseg v pravice toženca pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070772
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 81, 81/5, 205, 208.
procesno nasledstvo – prenehanje stranke – pravna oseba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – odločba Ustavnega sodišča – prekinitev postopka – zavženje tožbe
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP ima tožeča stranka možnost zahtevati plačilo terjatve od osebno odgovornih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, saj izbris iz sodnega registra ne vpliva na to pravico upnika. Ne more pa na tej podlagi zahtevati prekinitve postopka. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057198
OZ člen 168, 179. ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-8.
duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – enotna oblika škode – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo – kršitev načela materialnega procesnega vodstva
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, zato se ob upoštevanju vseh okoliščin primera (ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin) prisodi ena odškodnina.
Sodišče je dolžno stranko opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva, če ne navede katerega od pravno relevantnih dejstev, naj dopolni trditve, ne pa, če navede vsa pravno relevantna dejstva, vendar tako pavšalno, da ne zadostuje za uspeh v postopku. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe in predloži dodatne dokaze. Tako ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialno procesnega vodstva.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
odstopno upravičenje – odstop od pogodbe – pravila vračanja – pobotni ugovor – pobot – učinki razvezane pogodbe
Posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na to, ali sta tožnici neupravičeno in v nasprotju s pogodbenimi določili odstopili od pogodbe. Ta (morebitna) okoliščina bi bila pomembna le v primeru, da bi toženka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
prenehanje začasne odredbe – pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka – predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo
Ker je bil tožbeni zahtevek tožnikov pravnomočno zavrnjen, je sodišče na podlagi toženčevega predloga utemeljeno ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja v zvezi z začasno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082807
OZ člen 154, 154/3, 357. ZOZP člen 34, 36, 41.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – zastaranje – splošni petletni zastaralni rok – škodni sklad – nezavarovano vozilo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če ni kriv nobeden – odgovornost po enakih delih
Tožeča stranka je oškodovanki izplačala odškodnino na podlagi sklepanja, da sta s tožencem kot udeleženca prometne nezgode v enakem deležu soodgovorna za nastalo prometno situacijo. Toženec je v regresni pravdi podal ugovor, da je za nastalo prometno situacijo odgovorna izključno oškodovanka, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče je zaključilo, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri od udeležencev nezgode je v kakšni meri prispeval k nastanku škode, zato se je pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 154. člena OZ, ki se uporabi za primere, ko krivde imetnikov premikajočih vozil, udeleženih v nezgodi, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
V 25. členu pogodbe piše: „Pogodbeni stranki se obvežeta morebitne spore reševati sporazumno. V kolikor sporazuma oziroma izvensodne rešitve spora ni mogoče doseči, je za reševanje spora stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.“ Takšna pogodbena klavzula ne le, da ne ustreza pojmu arbitražnega sporazuma po 1. odstavku 10. člena ZArbit, marveč ga celo izključuje. Bistvo sporazuma o arbitraži je namreč ravno izključitev sodne pristojnosti.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.