ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079987
ZIZ člen 272. OZ člen 111, 111/2, 490, 490/1, 495, 495/1.
začasna odredba – dvakratna podaja nepremičnine – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – škoda zaradi zaupanja – pravna napaka – izguba pravice – prekluzivni rok
Tožnica zatrjuje, da je toženka dvakrat prodala isto nepremičnino, najprej tožnici in nato še drugemu kupcu, ki se je uspel vknjižiti v zemljiški knjigi, ter da toženka kot slaboverna razpolaga s kupnino. Od toženke zahteva vračilo plačanega zneska. Takšno njeno terjatev je opredeliti kot zahtevek na podlagi razdrtja pogodbe (111. člen OZ), ki ima za posledico vrnitev danega, in torej ne gre za uveljavljanje pravnih napak (po 1. odstavku 495. člena OZ), ki je vezano na 1 letni prekluzivni rok.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.
SZ-1 člen 30, 59. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 453a, 458, 458/1.
aktivna legitimacija – upravnik – verzija
Trditev, da je tožena stranka upravniku dolžna plačati vtoževano terjatev na podlagi 30. člena SZ-1 ter 59. člena SZ-1, ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. V svojem imenu lahko upravnik vloži tožbo le, če navede tudi dejstva o prikrajšanju na strani tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40-4. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - ožji družinski član - pravica do solidarnostne pomoči
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina
Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina
Kot prispevka tožnika k nastali škodi ni mogoče opredeliti njegovega ravnanja, ko je poklical televizijsko ekipo, da pripravi prispevek o sporni meji. Sam se v oddaji o tožencih ni žaljivo izrekel, toženca pa zgolj s prihodom televizijske ekipe nista mogla biti izzvana na način, da bi to opravičevalo njune odgovore.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri ukinitvi delovnega mesta ali konkretne linije oz. tehnološkega postopka, kot se to nanaša na tožnikov primer, gre za novo organizacijo poslovanja, ki ima naravo poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Sodišče lahko preizkuša le, če je z ukinitvijo delovnega mesta oz. posameznih opravil v njegovi sestavi dejansko prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ali pa je bila takšna ukinitev zgolj navidezna. V konkretnem primeru ni šlo za ustvarjanje fiktivnih razlogov za prenehanje potreb po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tudi ni bil diskriminiran. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
navajanje novih dejstev v pritožbi – določitev stikov – določitev višine preživnine
Toženka ni vložila odgovora na tožbo, ni se udeležila narokov, zato v pritožbi ne more navajati dejstev, ki bi jih lahko navedla že pred sodiščem prve stopnje. Določba 414. člena ZPP dopušča stranki, da navede nova dejstva, ki so nastala v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
podjemna pogodba – dogovor o plačilu – odprava napak – zmota – razveljavitev pogodbe – ugovor – pobotni ugovor – nasprotna tožba – pravica do znižanja plačila in povračila škode
Tožbeni zahtevek je utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Tožena stranka bi uspešno nasprotovala tožbenemu zahtevku z nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel.
OZ člen 62, 62/2, 62/3, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – rok – računanje časa – zadnji dan roka – če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Ker je bila v konkretnem primeru zadnji dan roka nedelja, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik (3. odstavek 62. člena OZ), ko je tožnik pred naslovnim sodiščem priporočeno oddal tožbo na pošto, zato je tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079500
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe – nedopustnost zavarovanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev hipoteke – dobra vera
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
Ker daje zakon upniku, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, možnost, da domnevo obstoja objektivnega pogoja izpodbije: „če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah in praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP), bi morala tožeča stranka, ki tožbo utemeljuje na domnevi iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, podati ustrezne trditve o tem, kdaj je upnik izpolnil svojo obveznost dobave električne energije in kdaj dolžnik svojo obveznost plačila računa za dobavljeno električno energijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.