OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057198
OZ člen 168, 179. ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-8.
duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – enotna oblika škode – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo – kršitev načela materialnega procesnega vodstva
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, zato se ob upoštevanju vseh okoliščin primera (ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin) prisodi ena odškodnina.
Sodišče je dolžno stranko opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva, če ne navede katerega od pravno relevantnih dejstev, naj dopolni trditve, ne pa, če navede vsa pravno relevantna dejstva, vendar tako pavšalno, da ne zadostuje za uspeh v postopku. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe in predloži dodatne dokaze. Tako ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialno procesnega vodstva.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - kavza - sodno varstvo
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
Ugotovljene okoliščine, in sicer tožnikova burna reakcija na dogodek, ko mu je toženec kot voznik mestnega avtobusa pri zavijanju na prednostno cesto izsilil prednost, verbalno obračunavanje strank že v času tega dogodka, dejstvo, da se je tožnik po dogodku odpeljal na avtobusno postajo, počakal, da se je toženec pripeljal tja in se nato spustil še v nadaljnji konflikt z zmerjanjem ter v končni fazi prišel na avtobus do toženca, kjer je prišlo še do fizičnega obračunavanja, utemeljujejo materialnopravno presojo, da znaša tožnikova soodgovornost za utrpelo škodo 49%.
Načelo individualizacije, ki ga je poleg načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine, terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse okoliščine, ki so podane pri konkretnem oškodovancu. Primerjava z istovrstnimi poškodbami, ki so jih utrpeli drugi oškodovanci, ki jo ponuja pritožba, je enostranska, saj ne upošteva razlike v teži poškodb.
SPZ člen 219, 219/2, 223. ZPP člen 2, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost – priposestvovanje – prestavitev služnostne poti – prenehanje služnosti – uničenje stvari – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožena stranka je staro služnostno pot, ki jo je tožeča stranka dolga leta uporabljala in s tem tudi priposestvovala, sama prestavila za drug del svojega zemljišča, staro pot pa preuredila tako, da je sedaj tam dvorišče. Ker so izpolnjeni pogoji, ki bi jih sodišče presojalo v okviru zahtevka za prestavitev služnosti, je utemeljen zaključek, da ima tožeča stranka služnostno pravico na novi poti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079987
ZIZ člen 272. OZ člen 111, 111/2, 490, 490/1, 495, 495/1.
začasna odredba – dvakratna podaja nepremičnine – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – škoda zaradi zaupanja – pravna napaka – izguba pravice – prekluzivni rok
Tožnica zatrjuje, da je toženka dvakrat prodala isto nepremičnino, najprej tožnici in nato še drugemu kupcu, ki se je uspel vknjižiti v zemljiški knjigi, ter da toženka kot slaboverna razpolaga s kupnino. Od toženke zahteva vračilo plačanega zneska. Takšno njeno terjatev je opredeliti kot zahtevek na podlagi razdrtja pogodbe (111. člen OZ), ki ima za posledico vrnitev danega, in torej ne gre za uveljavljanje pravnih napak (po 1. odstavku 495. člena OZ), ki je vezano na 1 letni prekluzivni rok.
navajanje novih dejstev v pritožbi – določitev stikov – določitev višine preživnine
Toženka ni vložila odgovora na tožbo, ni se udeležila narokov, zato v pritožbi ne more navajati dejstev, ki bi jih lahko navedla že pred sodiščem prve stopnje. Določba 414. člena ZPP dopušča stranki, da navede nova dejstva, ki so nastala v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODVETNIŠTVO
VSL0081847
ZFPPIPP člen 46, 47, 146, 146/4, 146/6, 185a, 185a/3, 185a/7,185a/7-2. ZOdvT člen 28, 28/2. ZGD-1 člen 35. ZPP člen 344.
predpostavke za vodenje postopka prisilne poravnave – pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja – prisilna poravnava – načrt finančnega prestrukturiranja – ukrepi predvideni v NFP – odmera nagrade za zastopanje upnika
Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo.
Ni nujno, da so prav vsi ukrepi prisilne poravnave predvideni v NFP.
Nagrade za zastopanje upnika po tarifnih številka 3430, 3432, 3434, 3220 in 3222 se odmerijo po vsoti upnikovih prijavljenih terjatev in ne po celotni aktivi.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057174
URS člen 33, 54, 56. ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 132. ZPP člen 8.
pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - pravica do zasebne lastnine - načelo proste presoje dokazov
Kljub temu, da so razmere na strani tožnice spremenjene, ker ni več zaposlena in ne prejema več plače, je sodišče prve stopnje njen zahtevek za znižanje preživnine pravilno zavrnilo, saj je tožnica sama kriva za nastop teh spremenjenih okoliščin, poleg tega tožničine spremenjene razmere niso bistveno spremenile njenih preživninskih zmožnosti.
Dolžnost plačevanja preživnine ne pomeni nedopustnega posega v pravico do zasebne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082352
OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljiva obrazložitev - vsebina obrazložitve sodne odločbe - prekluzija dokaza - odškodninska odgovornost - krivdna ali objektivna odgovornost - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - zavarovanje električnih vodnikov pod napetostjo - opustitev dolžnega ravnanja - nedopustno prelaganje odgovornosti - pogodbeni prenos odgovornosti - naročnik in izvajalec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je v izpodbijani sodbi glede tega, ali je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke, in glede tega, ali je podana njena krivdna odgovornost, sklicevalo na razloge iz svoje prejšnje, razveljavljene sodbe, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodbe, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena, namreč iz pravnega vidika ni več (ne obstaja), zato se na razloge iz te sodbe ni mogoče sklicevati in to ne glede na to, da je nekaterim stališčem, zavzetim v razveljavljeni sodbi, pritožbeno sodišče v razveljavitvenem delu pritrdilo.
Materialno pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvedba ukrepov za varstvo in zdravje pri delu v pristojnosti koordinatorja, določenega s strani naročnika, prva toženka pa je obvestila o tem, da bo objekt pod napetostjo, in naročila, naj o tem obvestijo svoje zaposlene, s čimer naj bi svojemu bremenu glede izvedbe teh ukrepov zadostila in zato njeno ravnanje ne predstavlja nedopustnega ravnanja iz 1. odstavka 131. člena OZ ter njena odškodninska odgovornost ni podana. Tak zaključek sodišča bi namreč pomenil, da je prva toženka svojo odgovornost za nedopustno ravnanje (ali je bilo ravnanje prve tožene stranke tako, torej, ali je opustila svoje dolžno ravnanje, sodišče niti ni ugotavljalo, pa bi v skladu z napotitvenim sklepom moralo) prenesla na drugega, kar pa ni mogoče. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu, in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
SZ-1 člen 30, 59. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 453a, 458, 458/1.
aktivna legitimacija – upravnik – verzija
Trditev, da je tožena stranka upravniku dolžna plačati vtoževano terjatev na podlagi 30. člena SZ-1 ter 59. člena SZ-1, ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. V svojem imenu lahko upravnik vloži tožbo le, če navede tudi dejstva o prikrajšanju na strani tožeče stranke.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40-4. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - ožji družinski član - pravica do solidarnostne pomoči
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ponovno odločanje o isti stvari
Ker je bilo o obveznosti plačila dela sodne takse že odločeno s sklepom, s katerim je sodišče predlogu za takso oprostitev delno ugodilo, takšna odločitev pa je že pravnomočna, nov predlog za takso oprostitev ni dopusten in ga je treba zavreči.
Ker daje zakon upniku, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, možnost, da domnevo obstoja objektivnega pogoja izpodbije: „če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah in praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP), bi morala tožeča stranka, ki tožbo utemeljuje na domnevi iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, podati ustrezne trditve o tem, kdaj je upnik izpolnil svojo obveznost dobave električne energije in kdaj dolžnik svojo obveznost plačila računa za dobavljeno električno energijo.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.
Nepravilno oziroma nedovoljeno prehitevanje osebnega vozila ne more v celoti razbremeniti voznika traktorja, ki je bil tudi sam dolžan ravnati v skladu s pravili cestnega prometa.
OZ člen 62, 62/2, 62/3, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – rok – računanje časa – zadnji dan roka – če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Ker je bila v konkretnem primeru zadnji dan roka nedelja, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik (3. odstavek 62. člena OZ), ko je tožnik pred naslovnim sodiščem priporočeno oddal tožbo na pošto, zato je tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ.
Delodajalec ima obveznost izplačila plače za ves čas trajanja delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dejansko izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru njegove neupravičene odsotnosti z dela ima delodajalec na voljo druge ukrepe (izredna odpoved delovnega razmerja, odškodninski zahtevek zaradi povzročitve škode), kar pa ne vpliva na njegovo obveznost, da delavcu obračunano plačo tudi dejansko izplača.