povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079500
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe – nedopustnost zavarovanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev hipoteke – dobra vera
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Ugotovljene okoliščine, in sicer tožnikova burna reakcija na dogodek, ko mu je toženec kot voznik mestnega avtobusa pri zavijanju na prednostno cesto izsilil prednost, verbalno obračunavanje strank že v času tega dogodka, dejstvo, da se je tožnik po dogodku odpeljal na avtobusno postajo, počakal, da se je toženec pripeljal tja in se nato spustil še v nadaljnji konflikt z zmerjanjem ter v končni fazi prišel na avtobus do toženca, kjer je prišlo še do fizičnega obračunavanja, utemeljujejo materialnopravno presojo, da znaša tožnikova soodgovornost za utrpelo škodo 49%.
Načelo individualizacije, ki ga je poleg načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine, terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse okoliščine, ki so podane pri konkretnem oškodovancu. Primerjava z istovrstnimi poškodbami, ki so jih utrpeli drugi oškodovanci, ki jo ponuja pritožba, je enostranska, saj ne upošteva razlike v teži poškodb.
SPZ člen 219, 219/2, 223. ZPP člen 2, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost – priposestvovanje – prestavitev služnostne poti – prenehanje služnosti – uničenje stvari – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožena stranka je staro služnostno pot, ki jo je tožeča stranka dolga leta uporabljala in s tem tudi priposestvovala, sama prestavila za drug del svojega zemljišča, staro pot pa preuredila tako, da je sedaj tam dvorišče. Ker so izpolnjeni pogoji, ki bi jih sodišče presojalo v okviru zahtevka za prestavitev služnosti, je utemeljen zaključek, da ima tožeča stranka služnostno pravico na novi poti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079987
ZIZ člen 272. OZ člen 111, 111/2, 490, 490/1, 495, 495/1.
začasna odredba – dvakratna podaja nepremičnine – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – škoda zaradi zaupanja – pravna napaka – izguba pravice – prekluzivni rok
Tožnica zatrjuje, da je toženka dvakrat prodala isto nepremičnino, najprej tožnici in nato še drugemu kupcu, ki se je uspel vknjižiti v zemljiški knjigi, ter da toženka kot slaboverna razpolaga s kupnino. Od toženke zahteva vračilo plačanega zneska. Takšno njeno terjatev je opredeliti kot zahtevek na podlagi razdrtja pogodbe (111. člen OZ), ki ima za posledico vrnitev danega, in torej ne gre za uveljavljanje pravnih napak (po 1. odstavku 495. člena OZ), ki je vezano na 1 letni prekluzivni rok.
pravica do nakupa stanovanja - oblikovalna pravica - pravica, vezana na osebo - zahteva za odkup po določbah sz - pravočasnost uveljavljanja pravice do odkupa - predmet dedovanja
Pravica do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca in zato ne more biti predmet dedovanja.
avtorski honorar – avtorsko delo – neupravičena uporaba glasbenih del
Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem
Zakonski dejanski stan neodplačnega razpolaganja z premoženjem je lahko uresničen bodisi tako, da dolžnik s premoženjem razpolaga pravno poslovno, bodisi tako, kot je primer v tem postopku, da se je dolžnik pustil tožiti s strani žene na ugotovitev izključne lastninske pravice na stanovanju.
Tolmač ni upravičen do povrnitve stroškov za izdelavo dodatnih izvodov prevoda, čeprav so ti poleg izdelave kopij terjali tudi vezavo in overitev dodatnih izvodov, saj v Pravilniku o sodnih tolmačih za to ni podlage.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog.
Potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna.
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja, ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega. To ostane v veljavi. Treba je namreč ločiti institut razveljavitve pravnega dejanja od instituta neučinkovanja pravnega dejanja. Pri razveljavitvi je pravni posel (če je pravno dejanje pravni posel) razveljavljen in se šteje, kot da dejanje ni bilo storjeno; pri neučinkovanju pa pravno dejanje ni razveljavljeno, vendar nima nobenih pravnih učinkov (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno). Tako uspešno izpodbijanje ne vpliva na pravice tretjih iz pravnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.
začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – priznana terjatev – pravna korist za vodenje postopeka
Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice pravilno zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
taksna obveznost – ugovor zoper plačilni nalog – odškodnina po ZDen – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
V nepravdnem postopku, v katerem se določi odškodnina zavezancu, ki mora v denacionalizacijskem postopku vrniti odplačno pridobljeno nepremičnino, se plača sodna taksa.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče na naroku 16.12.2013 po sprejemu dodatnega dokaznega sklepa o vpogledu v listine, ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. V kolikor je torej tožeča stranka menila, da takšno postopanje sodišča predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj.
ZGD-1 člen 248, 248/1, 248/3, 251, 528, 528/1, 529.
definicija lastnih delnic – lastnosti lastnih delnic – prenos delnic – posredno imetništvo lastnih delnic – fiktivni posli
Jezikovna metoda določa zunanjo mejo, ki je razlagalec zakona ne sme prestopiti. Iz 1. odstavka 248. člena ZGD-1 izhaja, da ta določba predpisuje zgolj ničnost pravnega posla zagotovitve predujma ali posojila, ne določa pa tudi, da bi imele tako pridobljene delnice status lastnih delnic.
Pravdna stranka nima pravice do izvedbe čisto vseh dokazov, ki jih predlaga. Razlogi, zakaj sodišče ni izvedlo posameznega dokaznega predloga, lahko izhajajo iz dokaznega sklepa ali iz sodne odločbe o glavni stvari. Če sodišče na naroku za glavno obravnavo zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, mu zavrnitve ni treba ponovno obrazložiti v odločbi o glavni stvari. Poleg tega mora stranka že na naroku grajati procesne kršitve.
pristop k dolgu – zavrnitev dokaznih predlogov – razjasnjevalna dolžnost – materialno procesno vodstvo
Posebna pisna pogodba za veljaven pristop k dolgu ni potrebna, in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o pristopu k dolgu s tem, ko je tožnica izstavila račune na toženca, slednji pa jih je podpisal in ožigosal.
V skladu z razpravnim načelom je predvsem na strani stranke same dolžnost, da za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišča ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene mere. Prekomerna pomoč bi namreč lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.