Predstojnica organa je skladno s svojimi pristojnostmi zakonito odločila o tožnikovi trajni premestitvi na drugo delovno mesto zaradi potreb delovnega procesa, pri čemer je tožena stranka dokazala, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitosti in smotrnosti dela organa. Tožnik je za uradniško mesto po premestitvi izpolnjeval vse pogoje, pri čemer je že pred premestitvijo opravljal delo v istem nazivu. Zato izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka
Neudeležbo strank na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožnik, šteje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija, niso resnične (drugi odstavek 348. člena ZPP). Neopravičen pritožnikov izostanek ima za posledico fikcijo, da so njegove trditve o dejstvih, ki jih s pritožbo izpodbija ali (v primeru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) uveljavlja, neresnične (torej se pritožbeno sodišče ne ozira na njegovo kritiko dejanskega stanja ter vzame dejstva, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, za nedokazano.
Tožena stranka je podala sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izven 30-dnevnega subjektivnega roka, določenega v drugem odstavku 110. člena ZDR, torej prepozno. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina
Kot prispevka tožnika k nastali škodi ni mogoče opredeliti njegovega ravnanja, ko je poklical televizijsko ekipo, da pripravi prispevek o sporni meji. Sam se v oddaji o tožencih ni žaljivo izrekel, toženca pa zgolj s prihodom televizijske ekipe nista mogla biti izzvana na način, da bi to opravičevalo njune odgovore.
odstopno upravičenje – odstop od pogodbe – pravila vračanja – pobotni ugovor – pobot – učinki razvezane pogodbe
Posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na to, ali sta tožnici neupravičeno in v nasprotju s pogodbenimi določili odstopili od pogodbe. Ta (morebitna) okoliščina bi bila pomembna le v primeru, da bi toženka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
navajanje novih dejstev v pritožbi – določitev stikov – določitev višine preživnine
Toženka ni vložila odgovora na tožbo, ni se udeležila narokov, zato v pritožbi ne more navajati dejstev, ki bi jih lahko navedla že pred sodiščem prve stopnje. Določba 414. člena ZPP dopušča stranki, da navede nova dejstva, ki so nastala v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070773
URS člen 35, 39. OZ člen 178, 179. KZ-1 člen 158, 160.
povrnitev nepremoženjske škode – kolizija ustavnih pravic – svoboda izražanja – varstvo osebnostnih pravic – razžalitev – žaljivost – žaljiva obdolžitev – relativno javna oseba – novinarsko poročanje – objava na spletni strani politične stranke – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Tožeča stranka je prehitro in brez preverjanja, torej premalo skrbno, objavila trditve o tožniku, čeprav zaključka o tem, da je bil uslužbenec SDV, brez preverjanja verodostojnosti podatkov (zgolj na podlagi anonimne objave nepopolnih evidenc na spletni strani udba.net in v knjigi), ne bi smela objaviti. Ob tem velja dodati, da je toženka z izrazom „najbolj zvesti vojščak“ močno poudarila prav aktivno vlogo tožnika kot pripadnika Udbe, in ga s to metaforo tudi nedvoumno vrednostno negativno označila. S tvorjenko „A.meter“ pa je tožnika označila kar kot nekakšno enoto, kot prototip „udbovca“. Ker je s tem grobo in v nedopustnem obsegu posegla v osebnostne pravice tožnika, je ravnala protipravno in je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, odškodninsko odgovorna.
ZIZ člen 176, 176/1, 189, 189/6, 191, 191/1, 192, 192/1. ZIZ-J člen 82, 82/3. OZ člen 46, 46/2, 118, 118/1, 118/5, 467.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - sklep o domiku - prisilna javna dražba - stvarne napake - odgovornost za napake - razveljavitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - bistvene lastnosti - zmota - skrbnost - ogled nepremičnine - napačno ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri nakupu nepremičnin na javni dražbi je tveganje za nastanek morebitnih škodljivih posledic nakupa na strani kupca.
Interesentu za nakup nepremičnine na javni dražbi je v 176. členu ZIZ izrecno zagotovljena možnost, da še pred nakupom nepremičnine preveri njene dejanske lastnosti. Če interesent te zakonske možnosti ne izkoristi, sam nosi negativne posledice svoje neinformirane odločitve za nakup nepremičnine.
Dolžnik je imel pred vložitvijo svojih predlogov možnost izbire glede ukrepov za zagotovitev ponovne solventnosti družbe. Kot dober strokovnjak in gospodarstvenik se je moral poučiti o možnostih za sanacijo nastale situacije, zavedati pa bi se moral tudi zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek. Dolžnik, ki je prvi predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil zaradi neuspešnosti njene izvedbe, bi moral posledice predvideti in že takrat predlagati postopek redne prisilne poravnave, če je z njo mislil resno.
Dolžnik, ki je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo sprva umaknil (iz nepojasnjenih razlogov), takoj zatem vložil nov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo in v posledici zavrženja le-tega še predlog (redne) prisilne poravnave, s svojim postopanjem brez dvoma zavlačuje s postopkom, v njegovem ravnanju pa je mogoče zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zaradi česar predmetni predlog prisilne poravnave ni dovoljen.
začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – priznana terjatev – pravna korist za vodenje postopeka
Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice pravilno zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem
Zakonski dejanski stan neodplačnega razpolaganja z premoženjem je lahko uresničen bodisi tako, da dolžnik s premoženjem razpolaga pravno poslovno, bodisi tako, kot je primer v tem postopku, da se je dolžnik pustil tožiti s strani žene na ugotovitev izključne lastninske pravice na stanovanju.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik - stroški postopka
Regresni zahtevek tožeče zavarovalnice temelji na določilu tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po katerem ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
Od povprečnega kupca ni mogoče zahtevati, da v trgovini za vsak korak gleda, kam bo stopil in opazi tudi prozoren kos celofana. Tožeči stranki je pri normalni hoji na njem nenadoma spodrsnilo, da je padla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022358
OZ člen 86, 86/1, 564, 565, 567, 568. ZDKG člen 2. ZKZ člen 18, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3. ZPP člen 205, 205/1, 505/1-1.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - smrt stranke - prekinitev postopka
Povsem veljavna pogodba o preužitku, ki sta jo sklenili toženki, in kateri ni mogoče očitati nasprotovanja kogentnim predpisom (ZKZ in ZDKG) niti nobenih drugih razlogov za zatrjevano ničnost (prvi odstavek 86. člena OZ), je s svojo realizacijo povzročila sicer dopustno (z ZDKG skladno) spremembo solastninskega stanja, ki pa jo bosta morala oba solastnika pri nadaljnjih razpolaganjih s svojima solastninskima deležema na zaščiteni kmetiji vendarle upoštevati in bosta z njo v skladu z 2. členom ZDKG in v skladu z določbami ZKZ pri svojih nadaljnjih razpolaganjih tudi omejena.
pobotna izjava – ugovor ugasle pravice – izvenpravdni pobot – procesni pobot – začetek postopka prisilne poravnave – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Ker sta terjatvi prenehali na podlagi pobotne izjave toženke z dne 12. 2. 2010, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave (s sklepom z dne 20. 1. 2011), le-ta ne more vplivati na delež poplačila toženke. Tudi sicer terjatvi toženke in tožnice veljata za pobotani z dnem podpisa prisilne poravnave.
ZGD-1 člen 248, 248/1, 248/3, 251, 528, 528/1, 529.
definicija lastnih delnic – lastnosti lastnih delnic – prenos delnic – posredno imetništvo lastnih delnic – fiktivni posli
Jezikovna metoda določa zunanjo mejo, ki je razlagalec zakona ne sme prestopiti. Iz 1. odstavka 248. člena ZGD-1 izhaja, da ta določba predpisuje zgolj ničnost pravnega posla zagotovitve predujma ali posojila, ne določa pa tudi, da bi imele tako pridobljene delnice status lastnih delnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
Tožnik je razpolagal s pravnim naslovom (veljaven zavezovalen posel - kupna pogodba za stanovanje in funkcionalno zemljišče) ter bil v dobri veri, enako predniki, saj je posest izvrševal v prepričanju, da je lastnik, naknadna odmera zemljišča pa je bila potrebna zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ob nakupu (zakonita in dobroverna posest – 28. člen ZTLR – desetletna priposestvovalna doba se je do uveljavitve SPZ 1.1.2003 že iztekla). Tožena stranka pa je, čeprav ni bila prodajalka, pogodbo spoštovala, tudi z nenasprotovanjem uporabi, predvsem pa s soglasjem k parcelaciji za odmero kupljenega funkcionalnega zemljišča in ni poseženo v načelo zaupanja v zemljiško knjigo (prim. odločbo VS RS 796/2008 z dne 9.2.2012).