OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena ZIZ določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
SPZ člen 10, 49. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – zemljiškoknjižno dovolilo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na lastninsko pravico „v pričakovanju“ se lahko sklicuje samo kupec, ki že razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, torej s takšno listino, ki je sposobna za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zgolj v tem primeru je kupec stvarnopravno varovan že pred vknjižbo, vendar le v razmerju do prodajalca, medtem ko proti tretjim dobrovernim osebam začne njegova pravica zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo učinkovati šele z vknjižbo.
Predstojnica organa je skladno s svojimi pristojnostmi zakonito odločila o tožnikovi trajni premestitvi na drugo delovno mesto zaradi potreb delovnega procesa, pri čemer je tožena stranka dokazala, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitosti in smotrnosti dela organa. Tožnik je za uradniško mesto po premestitvi izpolnjeval vse pogoje, pri čemer je že pred premestitvijo opravljal delo v istem nazivu. Zato izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina
Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik - stroški postopka
Regresni zahtevek tožeče zavarovalnice temelji na določilu tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po katerem ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – priznana terjatev – pravna korist za vodenje postopeka
Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice pravilno zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
taksna obveznost – ugovor zoper plačilni nalog – odškodnina po ZDen – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
V nepravdnem postopku, v katerem se določi odškodnina zavezancu, ki mora v denacionalizacijskem postopku vrniti odplačno pridobljeno nepremičnino, se plača sodna taksa.
narava sosporništva v primeru uveljavljanja nedopustnosti izvršbe - materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe - izvršba na nepremičnino v skupni lastnini
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja, ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega. To ostane v veljavi. Treba je namreč ločiti institut razveljavitve pravnega dejanja od instituta neučinkovanja pravnega dejanja. Pri razveljavitvi je pravni posel (če je pravno dejanje pravni posel) razveljavljen in se šteje, kot da dejanje ni bilo storjeno; pri neučinkovanju pa pravno dejanje ni razveljavljeno, vendar nima nobenih pravnih učinkov (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno). Tako uspešno izpodbijanje ne vpliva na pravice tretjih iz pravnega posla.
Pravdna stranka nima pravice do izvedbe čisto vseh dokazov, ki jih predlaga. Razlogi, zakaj sodišče ni izvedlo posameznega dokaznega predloga, lahko izhajajo iz dokaznega sklepa ali iz sodne odločbe o glavni stvari. Če sodišče na naroku za glavno obravnavo zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, mu zavrnitve ni treba ponovno obrazložiti v odločbi o glavni stvari. Poleg tega mora stranka že na naroku grajati procesne kršitve.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba
Starost dolžnika sama po sebi ne opravičuje znižanje preizkusnega obdobja. Dolžnik ne navaja zdravstvenih težav, niti družinskih in drugih osebnih okoliščin, ki bi vplivale na trajanje preizkusnega obdobja. Navedeno in visok znesek dolgov (preko 4,000.000,00 EUR, upoštevajoč dolžnikove navedbe), znižanja preizkusnega obdobja ne opravičujejo, še najmanj na minimalno preizkusno dobo kot to predlaga dolžnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022358
OZ člen 86, 86/1, 564, 565, 567, 568. ZDKG člen 2. ZKZ člen 18, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3. ZPP člen 205, 205/1, 505/1-1.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - smrt stranke - prekinitev postopka
Povsem veljavna pogodba o preužitku, ki sta jo sklenili toženki, in kateri ni mogoče očitati nasprotovanja kogentnim predpisom (ZKZ in ZDKG) niti nobenih drugih razlogov za zatrjevano ničnost (prvi odstavek 86. člena OZ), je s svojo realizacijo povzročila sicer dopustno (z ZDKG skladno) spremembo solastninskega stanja, ki pa jo bosta morala oba solastnika pri nadaljnjih razpolaganjih s svojima solastninskima deležema na zaščiteni kmetiji vendarle upoštevati in bosta z njo v skladu z 2. členom ZDKG in v skladu z določbami ZKZ pri svojih nadaljnjih razpolaganjih tudi omejena.
ZIZ člen 176, 176/1, 189, 189/6, 191, 191/1, 192, 192/1. ZIZ-J člen 82, 82/3. OZ člen 46, 46/2, 118, 118/1, 118/5, 467.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - sklep o domiku - prisilna javna dražba - stvarne napake - odgovornost za napake - razveljavitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - bistvene lastnosti - zmota - skrbnost - ogled nepremičnine - napačno ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri nakupu nepremičnin na javni dražbi je tveganje za nastanek morebitnih škodljivih posledic nakupa na strani kupca.
Interesentu za nakup nepremičnine na javni dražbi je v 176. členu ZIZ izrecno zagotovljena možnost, da še pred nakupom nepremičnine preveri njene dejanske lastnosti. Če interesent te zakonske možnosti ne izkoristi, sam nosi negativne posledice svoje neinformirane odločitve za nakup nepremičnine.
Dolžnik je imel pred vložitvijo svojih predlogov možnost izbire glede ukrepov za zagotovitev ponovne solventnosti družbe. Kot dober strokovnjak in gospodarstvenik se je moral poučiti o možnostih za sanacijo nastale situacije, zavedati pa bi se moral tudi zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek. Dolžnik, ki je prvi predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil zaradi neuspešnosti njene izvedbe, bi moral posledice predvideti in že takrat predlagati postopek redne prisilne poravnave, če je z njo mislil resno.
Dolžnik, ki je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo sprva umaknil (iz nepojasnjenih razlogov), takoj zatem vložil nov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo in v posledici zavrženja le-tega še predlog (redne) prisilne poravnave, s svojim postopanjem brez dvoma zavlačuje s postopkom, v njegovem ravnanju pa je mogoče zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zaradi česar predmetni predlog prisilne poravnave ni dovoljen.
Od povprečnega kupca ni mogoče zahtevati, da v trgovini za vsak korak gleda, kam bo stopil in opazi tudi prozoren kos celofana. Tožeči stranki je pri normalni hoji na njem nenadoma spodrsnilo, da je padla.
ZGD-1 člen 248, 248/1, 248/3, 251, 528, 528/1, 529.
definicija lastnih delnic – lastnosti lastnih delnic – prenos delnic – posredno imetništvo lastnih delnic – fiktivni posli
Jezikovna metoda določa zunanjo mejo, ki je razlagalec zakona ne sme prestopiti. Iz 1. odstavka 248. člena ZGD-1 izhaja, da ta določba predpisuje zgolj ničnost pravnega posla zagotovitve predujma ali posojila, ne določa pa tudi, da bi imele tako pridobljene delnice status lastnih delnic.