ZIZ člen 176, 176/1, 189, 189/6, 191, 191/1, 192, 192/1. ZIZ-J člen 82, 82/3. OZ člen 46, 46/2, 118, 118/1, 118/5, 467.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - sklep o domiku - prisilna javna dražba - stvarne napake - odgovornost za napake - razveljavitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - bistvene lastnosti - zmota - skrbnost - ogled nepremičnine - napačno ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri nakupu nepremičnin na javni dražbi je tveganje za nastanek morebitnih škodljivih posledic nakupa na strani kupca.
Interesentu za nakup nepremičnine na javni dražbi je v 176. členu ZIZ izrecno zagotovljena možnost, da še pred nakupom nepremičnine preveri njene dejanske lastnosti. Če interesent te zakonske možnosti ne izkoristi, sam nosi negativne posledice svoje neinformirane odločitve za nakup nepremičnine.
Dolžnik je imel pred vložitvijo svojih predlogov možnost izbire glede ukrepov za zagotovitev ponovne solventnosti družbe. Kot dober strokovnjak in gospodarstvenik se je moral poučiti o možnostih za sanacijo nastale situacije, zavedati pa bi se moral tudi zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek. Dolžnik, ki je prvi predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil zaradi neuspešnosti njene izvedbe, bi moral posledice predvideti in že takrat predlagati postopek redne prisilne poravnave, če je z njo mislil resno.
Dolžnik, ki je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo sprva umaknil (iz nepojasnjenih razlogov), takoj zatem vložil nov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo in v posledici zavrženja le-tega še predlog (redne) prisilne poravnave, s svojim postopanjem brez dvoma zavlačuje s postopkom, v njegovem ravnanju pa je mogoče zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zaradi česar predmetni predlog prisilne poravnave ni dovoljen.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče na naroku 16.12.2013 po sprejemu dodatnega dokaznega sklepa o vpogledu v listine, ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. V kolikor je torej tožeča stranka menila, da takšno postopanje sodišča predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj.
Tolmač ni upravičen do povrnitve stroškov za izdelavo dodatnih izvodov prevoda, čeprav so ti poleg izdelave kopij terjali tudi vezavo in overitev dodatnih izvodov, saj v Pravilniku o sodnih tolmačih za to ni podlage.
Tožnik je razpolagal s pravnim naslovom (veljaven zavezovalen posel - kupna pogodba za stanovanje in funkcionalno zemljišče) ter bil v dobri veri, enako predniki, saj je posest izvrševal v prepričanju, da je lastnik, naknadna odmera zemljišča pa je bila potrebna zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ob nakupu (zakonita in dobroverna posest – 28. člen ZTLR – desetletna priposestvovalna doba se je do uveljavitve SPZ 1.1.2003 že iztekla). Tožena stranka pa je, čeprav ni bila prodajalka, pogodbo spoštovala, tudi z nenasprotovanjem uporabi, predvsem pa s soglasjem k parcelaciji za odmero kupljenega funkcionalnega zemljišča in ni poseženo v načelo zaupanja v zemljiško knjigo (prim. odločbo VS RS 796/2008 z dne 9.2.2012).
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022358
OZ člen 86, 86/1, 564, 565, 567, 568. ZDKG člen 2. ZKZ člen 18, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3. ZPP člen 205, 205/1, 505/1-1.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - smrt stranke - prekinitev postopka
Povsem veljavna pogodba o preužitku, ki sta jo sklenili toženki, in kateri ni mogoče očitati nasprotovanja kogentnim predpisom (ZKZ in ZDKG) niti nobenih drugih razlogov za zatrjevano ničnost (prvi odstavek 86. člena OZ), je s svojo realizacijo povzročila sicer dopustno (z ZDKG skladno) spremembo solastninskega stanja, ki pa jo bosta morala oba solastnika pri nadaljnjih razpolaganjih s svojima solastninskima deležema na zaščiteni kmetiji vendarle upoštevati in bosta z njo v skladu z 2. členom ZDKG in v skladu z določbami ZKZ pri svojih nadaljnjih razpolaganjih tudi omejena.
pristop k dolgu – zavrnitev dokaznih predlogov – razjasnjevalna dolžnost – materialno procesno vodstvo
Posebna pisna pogodba za veljaven pristop k dolgu ni potrebna, in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o pristopu k dolgu s tem, ko je tožnica izstavila račune na toženca, slednji pa jih je podpisal in ožigosal.
V skladu z razpravnim načelom je predvsem na strani stranke same dolžnost, da za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišča ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene mere. Prekomerna pomoč bi namreč lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.
Pravdna stranka nima pravice do izvedbe čisto vseh dokazov, ki jih predlaga. Razlogi, zakaj sodišče ni izvedlo posameznega dokaznega predloga, lahko izhajajo iz dokaznega sklepa ali iz sodne odločbe o glavni stvari. Če sodišče na naroku za glavno obravnavo zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, mu zavrnitve ni treba ponovno obrazložiti v odločbi o glavni stvari. Poleg tega mora stranka že na naroku grajati procesne kršitve.
dogovor – zapadlost terjatve – prerekana dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev – narok za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odlogu plačila (kar je tožeča stranka izrecno zanikala) ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih zakonitih zastopnikov pravdnih strank. Obstoj dogovora je namreč pravno relevantno dejstvo, s katerim se tožena stranka brani pred zahtevkom tožeče stranke.
OZ člen 150, 171, 179, 972, 972/2, 972/3. ZDR člen 184.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - nevaren delovni stroj - kolektivno nezgodno zavarovanje
Polica nezgodnega zavarovanja bi po tretjem odstavku 972. člena OZ lahko pomenila zavarovanje odgovornosti tožnikovega delodajalca, ne toženkinega odgovornostnega zavarovanca. Brez odškodninske odgovornosti tožnikovega delodajalca, ki zato ni solidarni dolžnik s toženkinim zavarovancem, je znesek 17.200,00 EUR predstavljal zavarovalnino za zavarovalni primer, ob kateri ima tožnik po določbi drugega odstavka 972. člena OZ pravico zahtevati polno odškodnino od odgovornega oziroma njegove zavarovalnice.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik - stroški postopka
Regresni zahtevek tožeče zavarovalnice temelji na določilu tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po katerem ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – priznana terjatev – pravna korist za vodenje postopeka
Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice pravilno zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
osebni stečaj – upravljanje stečajne mase – izvensodna poravnava – predlog za izdajo soglasja k sklenitvi izvensodne poravnave – vsebinsko prazen predlog – soglasje sodišča – odločanje o soglasju – pomembni razlogi
Naloga upravitelja je, da skrbno preveri premoženje dolžnika in prijavljene terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Dejstvo, da o nečem že poteka sodni spor, nikakor ne pomeni, da bi smel zgolj iz tega razloga (povsem nekritično) prerekati terjatve in izločitvene pravice. Preveriti jih mora sam, po pridobitvi morebitnih dodatnih podatkov od dolžnika, odgovornost za pravilno izjavo je upraviteljeva, dolžnik pa ima v primeru postopka osebnega stečaja možnost tudi sam prerekati terjatve in izločitvene pravice, če se z upraviteljevo izjavo ne strinja.
Sodišče mora ob odločanju o izdaji ali zavrnitvi izdaje soglasja k izvensodni poravnavi skrbno pretehtati vse razloge, ki so pomembni – tako razloge, zakaj naj ne bi stečajni dolžnik v pravdah uspel, kot tudi razloge, zakaj naj bi bil tak dogovor v korist stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nov dokaz - pravnomočna odločba
Tožnica predlaga obnovo postopka na podlagi pravnega stališča revizijskega sodišča, da bi pravice in obveznosti iz naslova začasne spremembe delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR lahko uveljavljala bodisi zoper delodajalca prenosnika (drugo toženo stranko), ali pa novega prevzemnika. Sodba Vrhovnega sodišča že pojmovno ne more biti obnovitveni razlog iz 8. točke 394. člena ZPP. Ta določa, da se pravnomočno končan postopek lahko obnovi, če stranka pridobi možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. V konkretnem primeru ne gre za odločbo, ki bi bila prej izdana, temveč gre za odločbo, ki je izdana v istem postopku, za katerega tožnica predlaga obnovo in to celo po tem, ko je sodna odločba, zoper katero je naperjen predlog za obnovo postopka, že postala pravnomočna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila organizacijo dela in ukinila delovno mesto vodje izvoza, naloge tega delovnega mesta pa razporedilo na druga obstoječa delovnega mesta. Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Za presojo, ali je neka zaposlitev ustrezna, ni bistveno, kakšno izobrazbo ima delavec, temveč kakšna vrsta in stopnja izobrazbe se je zahtevala za opravljanje del, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. V kolikor takšna možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Ta obveznost velja le za ponudbo ustrezne zaposlitve. Kaj je ustrezna zaposlitev, je določeno v 3. odstavku 90. člena ZDR. To je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.
Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali je tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici imela na voljo prosto delovno mesto projektanta I, kar naj bi bila ustrezna zaposlitev za tožnico. Če so ta delovna mesta bila prosta, bi tožena stranka v skladu z 3. odstavkom 88. člena ZDR oz. 3. odstavkom 90. člena ZDR tožnici morala ponuditi sklenitev nove pogodbe za to delovno mesto.
spor majhne vrednosti – predlog za obnovo postopka – obseg pritožbenega preizkusa
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o predlogu za obnovo postopka je v sporu majhne vrednosti pritožbeni preizkus po naravi zadeve omejen le na preizkus obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 2. odstavku 339. člena ZPP.