Toženec (veleposlanik RS v tujini) je od tožeče stranke prejel depozit na podlagi tretjega odstavka 2. člena Navodila o nadomestilu stroškov bivanja v tujini, ki je določal, da ima delavec ob sklenitvi (najemne) pogodbe pravico do nadomestila za plačilo depozita za najem stanovanja. Ta sredstva založi predstavništvo, delavec pa ga mora vrniti v celoti ob prenehanju najemne pogodbe. Toženec je z najemodajalcem (tudi za prostore, namenjene dejavnosti veleposlaništva) sklenil dve najemni pogodbi v lastnem imenu in za svoj račun. S tem je tožeči stranki onemogočil, da bi kot pogodbena stranka zahtevala vračilo depozita neposredno od najemodajalca. Toženec je dolžan vrniti prejeti depozit na podlagi določb splošnega akta tožeče stranke, ki so se nanašale na nadomestilo stroškov bivanja v tujini. Na njegovo obveznost vrnitve ne vpliva okoliščina, da mu najemodajalec ni vrnil depozita. Določbe splošnih aktov tožeče stranke namreč ne opredeljujejo nobenih izjem v zvezi z vračilom tega depozita.
skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja v zaščiteno kmetijo - originarna pridobitev lastninske pravice
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske zveze, je del zaščitene kmetije, zato različen lastniški režim na posameznih parcelah ni mogoč. Skupno vlaganje zakoncev je zato potrebno presojati z vidika zaščitene kmetije kot celote. Kadar so vlaganja, ki predstavljajo skupno premoženje obsežna in gre za vlaganja v zaščiteno kmetijo, kmetija predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način.
pristojnost sodišča RS – trditveno in dokazno breme - uporaba tujega prava – Bosna in Hercegovina – družinski spor
Na tožniku je breme, da mora, če želi uporabiti ugodnost že v tožbi dovolj prepričljivo izkazati pravila tujega prava, ki bi v istovrstnem primeru utemeljila pristojnost sodišča tuje države. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik pri tem ni uspel, ker ni uspel izkazati ustreznega pravila tujega prava.
začasni skrbnik zapuščine – stroški začasnega skrbnika zapuščine – zahteva za povrnitev stroškov
Zahteva začasnega skrbnika zapuščine za povrnitev stroškov mora biti opredeljena (v njej mora biti navedeno, kakšno delo in kdaj ga je skrbnik opravil ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo) in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070751
OZ člen 147. ZMed člen 6, 18. ZPP člen 154, 161, 161/1, 161/2.
odškodninska odgovornost novinarja - odškodninska odgovornost urednika - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - razžalitev časti in dobrega imena - respondeat superior - razžalitev v tisku - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine - pravdni stroški - sosporniki
Niti 6. niti 18. člen ZMed v pogledu urejanja odškodninske odgovornosti nista lex specialis, ki bi derogirala načelo respondeat superior, kot ga ureja 147. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083356
ZPP člen 251, 253, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – nejasnost izvedenskega mnenja – pripombe na izvedensko mnenje
Dvome in očitane pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju je potrebno odstraniti tako, da se zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem izvedenca). Če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Zato bi moralo sodišče izvedenca zaslišati ali pa ga pozvati, naj mnenje dopolni tako, da pisno odgovori na pripombe tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013484
ZDR člen 6a, 44, 45. ZJU člen 15, 15/1. ZZ člen 29, 30, 31. OZ člen 147, 148, 148/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikaniranje na delovnem mestu - varovanje delavčeve osebnosti - javni zavod - odgovornost za drugega - organ pravne osebe
Drugi toženec je pri prvi toženki (javnemu zavodu) opravljal funkcije člana sveta, predsednika sveta in v. d. direktorja. Vodstveno funkcijo je opravljal nepoklicno, in sicer na podlagi podjemne pogodbe. Zato se odgovornost drugega toženca ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec (147. člen OZ), temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ (prvi odstavek 148. člena OZ). Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Ker iz tožbene trditvene podlage izhaja, da se očitki nanašajo na ravnanja drugega toženca, ki jih je ta povzročil v okviru izvrševanja svojih funkcij ali v zvezi z njimi, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena, zato je ugovor stvarne pasivne legitimacije drugega toženca utemeljen.
V ravnanjih drugega toženca oziroma drugih članov organa prve toženke pri razrešitvi tožnice, odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter drugih očitkih ni ničesar protipravnega. Čeprav sta razrešitvi in odpovedi nezakoniti zaradi postopkovnih napak, zaradi česar je bilo s sodbama ugodeno tožničinim reparacijskim zahtevkom za čas trajanja njenega mandata, vsaka sprememba odločitve pristojnih organov delodajalca v postopku sodnega varstva ne more imeti za posledico njegove odškodninske obveznosti. V konkretnem primeru ni šlo za dejanja delodajalca, ki bi bila samovoljna ali arbitrarna, ali za dejanja, storjena sicer v okviru zakonskih pooblastil, ki bi predstavljala zlorabo poslovodne in upravljalske funkcije ter bila motivirana s povzročitvijo škode tožnici. Zato ni podana protipravnost ravnanj toženih strank kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebne značilnosti oškodovanca – povprečni oškodovanec
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, v konkretnem primeru torej z vsemi osebnostnimi značilnostmi, zaradi katerih tožnica morda ravnanje toženke doživlja drugače, kot bi jo povprečni oškodovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0077149
SPZ člen 2. ZZK-1 člen 22, 22-7, 98. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – zemljiško pismo – verjetnost terjatve – dopustnost vpisa v zemljiško knjigo – zaznamba prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – skupščinski sklep o povečanju osnovnega kapitala
Zemljiški dolg kot stvarna pravica se prenaša zunajknjižno s prenosom zemljiškega pisma. S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožeča stranka po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.
Verjetnost obstoja terjatve je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057238
SPZ člen 99, 100. OZ člen 333, 333/2, 333/3.
varstvo solastnine – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpoved pogodbe ob neprimernem času
Po stališču pravne teorije se odpoved pogodbe ne sme podati ob nepravem času, torej ob času, ko bi ena stranka spravila drugo stranko v težaven položaj, ki ne ustreza poslovnemu namenu sklenjenega posla. V konkretni zadevi bi stališče tožene stranke, ki mu je sledilo prvostopenjsko sodišče, pomenilo, da tožeča stranka pogodbenega dogovora o uporabi infrastrukture ne bi mogla odpovedati, dokler tožena stranka posluje oziroma dokler si ne uredi nujne poti oziroma pripadajočega zemljišča k objektom v drugih sodnih postopkih. To pa gotovo ne ustreza namenu sklenjenega dogovora in tudi zatrjevana poslovna škoda, ki naj bi nastala toženi stranki, ne more biti odločilna in ne more opravičiti poseganja tožene stranke v lastnino oziroma solastnino tožeče stranke ter preprečiti njeno negatorno varstvo.
stroški postopka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Če se dolžnik sprijazni z denarno obveznostjo v izvršilnem naslovu in jo izpolni v paricijskem roku, ne pride v zamudo in ne bo dolžan plačati zamudnih obresti. Če pa se dolžnik ne sprijazni z obveznostjo v izvršilnem naslovu in zoper njega vloži pritožbo, kar je njegova ustavna pravica, s tem za čas odločanja o pritožbi prepreči nastanek pravnomočnosti. Vendar se s tem izpostavi kasnejšemu plačilu zakonskih zamudnih obresti. S pravnomočnostjo, ko je zavrnjena pritožba dolžnika in potrjena odločba sodišča prve stopnje, je dokončno urejeno razmerje med strankama in odločba je med njiju vnesla pravni mir. Zamudne obresti od 16. dne po vročitvi odločbe sodišča prve stopnje dolžniku, ne glede na vloženo pritožbo dolžnika, so tako izravnava za upnika, ki je moral na izpolnitev denarne obveznosti čakati več kot samo paricijski rok 15 dni po sodbi prve stopnje.
kršitev pogodbe – odpovedni rok – nespoštovanje odpovednega roka – odškodnina – nemožnost izpolnitve – spremenjene okoliščine – podlaga pogodbe
Podlaga pogodbe je tisti elementaren interes, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in ki, če izostane, povzroči njeno ničnost. Lokacija skladišča, kjer je tožeča stranka prevzemala blago na prevoz, tako ne more predstavljati podlage (kavze) pogodbe.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dejansko stanje – višina terjatve
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je pritožbeni razlog, ki ga kot edinega uveljavlja pritožba in sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja dolga.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 383, 383/1, 383/1-2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - subjektivni element kaznivega dejanja - obseg preizkusa izpodbijane sodbe
Oškodovanec je prepričljivo pojasnil, da sta bila indukcijski štedilnik in hladilnik BEKO meseca aprila 2012, ko je v prisotnosti obdolženca stanovanje razkazal novima najemnikoma še v stanovanju, obdolženi pa ni ničesar povedal, da ju po izselitvi namerava odpeljati, ker bi naj že bila poplačana s plačilom najemnine. Zato je sodišče prve stopnje oškodovancu verjelo, da se je čutil ogoljufanega, ko je po izselitvi obdolženca ugotovil, da ju je obdolženec odpeljal.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – USTAVNO PRAVO
VSL0080518
URS člen 23. SPZ člen 11, 11/1, ZZK-1 člen 6, 6/1, 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-4, 94/3-5. ZPP člen 13.
hipotekarna tožba – maksimalna hipoteka – pasivna legitimacija – imetnik lastninske pravice – zemljiškoknjižni postopek – učinki začetka stečajnega postopka – predhodno vprašanje – pridobitev lastninske pravice – pravica do sodnega varstva
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pri tem ni treba, da je vpis že opravljen, zadostuje že, da je vložen predlog za vpis lastninske pravice. Za lastnika velja torej tudi tisti, v korist katerega zemljiškoknjižni postopek še traja.
Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečajnega postopka izdal zemljiškoknjižno dovolilo, kupcu solastninske pravice ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko kot upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) po 3. oziroma 4. točki tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika.