spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nepristop tožene stranke na narok - izvedba naroka - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Če se stranka brez upravičenega razloga ne udeleži naroka, mora trpeti posledice svoje odsotnosti. Posledica nepristopa tožene stranke na narok v sporu majhne vrednosti je vzpostavitev fikcije, da tožbeni zahtevek pripoznava.
Objektivni razlog za odsotnost z naroka, v tej zadevi potovanje v tujino, še ne zadošča za preložitev naroka. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire je opravičljiv razlog za preložitev naroka.
stranska intervencija – pravni interes za stransko intervencijo - trditveno in dokazno breme
Stranska intervenientka je navedla dejstva v zvezi s svojimi pravicami, na katere bi vplival izid predmetnega postopka, vendar to interesa za stransko intervencijo še ne utemeljuje, saj ni trdila, da je s toženko v takšnem pravnem razmerju, da bi izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
kasko zavarovanje vozila – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo – zunanji vzrok – postavitev novega izvedenca
Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Upoštevajo se zato le zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Ponovnega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče zavreči kot nedovoljenega zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, če o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo odločeno po vsebini, temveč je bil predlog zavržen zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk.
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja v zaščiteno kmetijo - originarna pridobitev lastninske pravice
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske zveze, je del zaščitene kmetije, zato različen lastniški režim na posameznih parcelah ni mogoč. Skupno vlaganje zakoncev je zato potrebno presojati z vidika zaščitene kmetije kot celote. Kadar so vlaganja, ki predstavljajo skupno premoženje obsežna in gre za vlaganja v zaščiteno kmetijo, kmetija predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
določitev nujne poti – pogoji za določitev nujne poti – udeleženci
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
ZOR člen 133, 277, 401, 1038, 1038/2, 1040, 1045. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 227.
pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - uporaba slovenskega prava - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - pasivna legitimacija - spremenjene okoliščine - zastaranje - podružnica - odgovornost matične družbe - ne ultra alterum tantum - pogodbene obresti
Ugotovitvi, da je tožnica želela dvigniti le del sredstev in ne vseh svojih prihrankov in da ni nameravala zapreti hranilne knjižice oziroma razvezati pogodbe o denarnem depozitu, sledi zaključek, da tožbeni zahtevek ni zastaral.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. ZOFVI člen 48, 48/3, 48/4, 48/6. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - sodna razveza - odškodnina
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ta kršitev pa ne pomeni utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR). Tožnica je bila namreč v času storjene kršitve močno čustveno pretresena (tožnica je to kršitev storila v uri po prejemu opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), zato do konca delovnika ni bila sposobna trezno razmišljati.
Tožnica je tožbeni zahtevek v vlogi razširila tako, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in ki so izhajale iz sfere tožene stranke (sklep Sveta zavoda o ugovoru tožnice) iz iste dejanske podlage poleg ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti sklepa o ugovoru. Tožnica je tožbo res razširila po izteku 30 dni od vročitve sklepa o ugovoru, vendar pa si je tožnica že z vložitvijo (pravočasne) tožbe na pristojno sodišče zagotovila sodno varstvo svojih pravic, zato sprememba vsebine zahtevka (ki je materialnopravne narave) ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe.
povračilo škode – povrnitev gmotne škode – obseg povrnitve premoženjske škode – škoda zaradi neuporabe vozila – popolna denarna odškodnina – compensatio lucri cum damno
Ob nespornem dejstvu, da je tožnik imel totalno škodo na vozilu, ne more od tožene stranke zahtevati odškodnine zaradi najema drugega vozila za 116 dni oziroma do popravila vozila. Pravnorelevantna škoda je tisti čas, ki bi ga tožnik potreboval za nakup podobnega vozila, kot je bilo njegovo pred prometno nesrečo. Oškodovanec je dolžan storiti vse, da bi bila škoda čim manjša oziroma z odškodnino ne sme biti obogaten. Če je tožena stranka v zamudi, je kazen za zamudo plačilo zakonitih zamudnih obresti.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-5, 5, 5/1, 5/1-3, 36, 36/1. ZZ člen 45, 57, 57/2. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavod – splošni akti zavoda – vpis podatkov v sodni register – pravni interes za pritožbo – ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij – neobrazloženost
Dejavnost zavoda se v sodni register ne vpisuje. Vpisuje pa se v sodni register ob ustanovitvi zavoda tudi datum in oznaka akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi je temeljni ustanovni akt, na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register. Kasnejše spremembe samega akta o ustanovitvi se v sodni register ne vpisujejo. Čeprav ima zavod tudi statut, s katerim se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, se tudi statut zavoda ne vpisuje v sodni register.
kršitev pogodbe – odpovedni rok – nespoštovanje odpovednega roka – odškodnina – nemožnost izpolnitve – spremenjene okoliščine – podlaga pogodbe
Podlaga pogodbe je tisti elementaren interes, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in ki, če izostane, povzroči njeno ničnost. Lokacija skladišča, kjer je tožeča stranka prevzemala blago na prevoz, tako ne more predstavljati podlage (kavze) pogodbe.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dejansko stanje – višina terjatve
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je pritožbeni razlog, ki ga kot edinega uveljavlja pritožba in sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja dolga.
odstop od pogodbe – pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – prekoračitev del – molk – razlaga pogodbe – podjemna pogodba – pogodba na ključ – obvestilo naročniku – breme tveganj
Pri odgovoru na vprašanje, ali je bila katera od pogodbenih strank dolžna problem predvideti in se nanj pripraviti že ob sklenitvi pogodbe, je treba upoštevati, da je razmerje med podjemnikom in naročnikom razmerje med profesionalcem in laikom, kar pomeni, da izvajalec nosi bistveno večje breme pri obvladovanju možnih tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno izpolnitev pogodbe.
Obravnavana pogodba je specifična po tem, da je do podrobnosti prirejena interesom in potrebam naročnika (tailor made contract). Le-teh izvajalec, ki ponuja tovrstne storitve na trgu, v celoti ne more in tudi ni dolžan spoznati pred sklenitvijo pogodbe, saj bi to terjalo prevelik vložek njegovega časa in energije, ko še ne ve, ali bo sploh dobil posel.
Obvestilo podjemnika o prekoračitvi dogovorjenega plačila ni samo sebi namen, saj ima naročnik pravico presežna dela zavrniti, vendar pa mora v tem primeru plačati že opravljena dela.
ZPP člen 7, 285. ZTLR člen 21, 22, 23. SPZ člen 48.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe – navajanje odločilnih dejstev – lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o neustreznem materialno procesnem vodstvu na glavni obravnavi. Ta institut sodišču sicer res nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, vendar pa materialno procesno vodstvo ni neomejeno, predvsem pa je stopnja sodnikove dolžne aktivnosti odvisna tudi od tega, ali stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec ali ne. V skladu z zahtevo po dejanski enakopravnosti strank v postopku mora biti namreč aktivnost sodišča v obratnem sorazmerju s stopnjo skrbnosti, ki se jo lahko pričakuje od stranke. Od kvalificiranega pooblaščenca se tako pričakuje večja strokovnost pri poznavanju prava in s tem tudi večja skrbnost pri navedbi ustreznih trditev, iz katerih bo izhajala materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka.