URS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221z, 221z/1, 221z/2.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - nedovoljenost izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - razlaga zakona - pravna praznina - pravica do sodnega varstva
Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.
Celovita presoja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe pokaže, da tožnica ni izkazala, da ni sposobna zagotoviti sredstev za (obročno) plačilo sodne takse, ne da bi ogrozila svoje poslovanje. Družba še vedno ustvari toliko oziroma ima toliko premoženja, da sredstva lahko zagotovi, in to ne glede na blokado TRR, na katero se tožnica v pritožbi še posebej sklicuje.
seznam premoženja dolžnika – nagrada za narok – potrebnost stroškov za izvršbo – pravica do izjave v postopku
Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem, ter se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – druga pripravljalna vloga – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je pojasnjevala svoj tožbeni zahtevek, za svoje trditve ponudila dokaze in predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki onemogočilo pravico do izjave.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti zastarajo v enem letu). Uporaba te določbe v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu).
oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidenco
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – mandatna pogodba – plačilo odvetnika
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.
ZDSS-1 člen 73, 73/1, 73/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - delovni invalid III. kategorije - upravni akt - ničnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožba, vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek (1. odstavek 73. člena ZDSS-1). Če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena). Tožnik je navajal, da so vse odločitve tožene stranke, ki jih je prejel, nične in predlagal, da sodišče prve stopnje postopa po 76. členu ZDSS-1, ki se nanaša na ničnost upravnega akta in toženi stranki naloži, da izpolni obveznosti do nadomestila plače, ga odjavi iz zavarovanj in mu prizna pravico do polne invalidske pokojnine. Takšen zahtevek je nejasen in nepopoln, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 2. odstavku 73. člena ZDSS-1.
Kontrolnega pregleda, na katerem je bilo preverjeno, ali je način zdravljenja ustrezen, ni mogoče opredeliti kot nujno medicinsko pomoč ali kot nujno zdravljenje oz. za neodložljivo zdravstveno storitev, opredeljeno v določbi 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato na tej pravni podlagi tožbeni zahtevek na povrnitev stroškov specialističnega kontrolnega pregleda ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odškodnina - nepremoženjska škoda - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - osebna okoliščina - neutemeljeni odpovedni razlogi
Tožnik je v zvezi z zakonitostjo odpovedi iz poslovnega razloga zatrjeval, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz diskriminatornih razlogov (zaradi višine njegove plače in starosti). Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, na podlagi katerega bi ugotavljalo, ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku kršila prepoved diskriminacije. Ker je osebna okoliščina delavca glede na 9. alinejo 90. člena ZDR-1 neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko vpliva na zakonitost izpodbijane odpovedi.
Kljub temu, da je na toženi stranki in ne na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je spoštovala prepoved trpinčenja na delovnem mestu (tretji odstavek 47. člena ZDR-1), mora sodišče izvajati tudi dokaze, ki jih predlaga tožnik. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem prič je zato glede ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za izplačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077162
OZ člen 46, 1019, 1019/3. ZIZ člen 62, 62/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugoditev zahtevku - bistvena zmota - zmota v nagibu - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - kredit - skrbnost v pravnem prometu - pravno upoštevna zmota
Če sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nato ugodi zahtevku tožeče stranke, ni podano nobeno nasprotje. Sama razveljavitev plačilnega naloga namreč ne predstavlja končne odločitve o zadevi: z razveljavitvijo plačilnega naloga se zadeva torej zgolj vrne v točko, ko o tožbenem zahtevku še ni bilo nič odločeno.
Pravno neupoštevna je porokova zmota, da bo glavni dolžnik izpolnil svojo obveznost.
Prejem blaga se med gospodarskimi subjekti načeloma dokazuje z listinskimi dokazi, na primer s podpisanimi dobavnicami. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je blago pošiljala pretežno po pošti, bi v dokaz teh trditev lahko predložila potrdilo o oddaji pošiljke.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ob nekonkretiziranih trditvah ima le značaj informativnega dokaza, takšni dokazi pa v pravdnem postopku niso dovoljeni.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014047
OZ člen 135, 147, 147/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - obvezno usposabljanje
Do tožnikove poškodbe je prišlo med obveznim usposabljanjem pri drugo toženi stranki (delodajalcu), in sicer je zaradi pregrobega ravnanja inštruktorja in prevelike uporabe fizične sile pri tožniku prišlo naprej do parcialne rupture rotatorne manšete, do popolnega pretrganja pa je prišlo pri nadaljnji vadbi z žogo medicinko. Druga tožena stranka je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom njen delavec (v konkretnem primeru inštruktor) povzroči tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), odgovorna v skladu z določbo 2. odstavka 147. člena OZ. Ta določa, da za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal, kot je bilo treba. Inštruktor je kar dvakrat zanemaril standard profesionalne skrbnosti. Prvič, ko je pri demonstraciji vzvodnega prijema uporabil preveliko fizično silo in bil pri tem preveč grob, drugič pa, ker je tožniku dopustil, da je nadaljeval s treningom, čeprav bi moral zaznati, da je tožnika pri demonstraciji zabolelo in bi se moral pozanimati, ali je še sposoben za nadaljevanje treninga. Škoda je bila povzročena iz malomarnosti. V konkretnem primeru so podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje oškodovalca, ki se kaže v opustitvi standarda profesionalne skrbnosti, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode), zato je drugo tožena stranka krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi poškodbe med obveznim usposabljanjem.
Pri oceni soprispevka tožnika se upošteva le to, kolikšen del odgovornosti mu je možno pripisati zaradi tega, ker je opustil potrebno skrbnost, ki jo ima delavec glede varovanja svojega zdravja in je kljub temu, da je ob vzvodnem prijemu začutil bolečino, nadaljeval z vadbo, ne pa kolikšen del škode je nastal kot posledica te nadaljnje vadbe. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 10 %.
Pritožbeno sodišče je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijani dopolnilni sklep o stroških in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej na podlagi izpeljanega dokaznega postopka ugotavlja kakšna so bila razmerja med strankama spora. Od konkretnih okoliščin in ugotovljenega dejanskega stanja v vsakem postopku posebej je odvisna uporaba materialnega prava.