redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnika (natakarja) in razporeditev njegovega dela na preostale zaposlene pri toženi stranki, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, niti uporabiti kriterijev, ki bi jih določala kolektivna pogodba.
Prejem blaga se med gospodarskimi subjekti načeloma dokazuje z listinskimi dokazi, na primer s podpisanimi dobavnicami. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je blago pošiljala pretežno po pošti, bi v dokaz teh trditev lahko predložila potrdilo o oddaji pošiljke.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ob nekonkretiziranih trditvah ima le značaj informativnega dokaza, takšni dokazi pa v pravdnem postopku niso dovoljeni.
Leasingojemalec ima premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga.
Do zavarovalnine ni upravičen zgolj leasingojemalec, temveč tudi leasingodajalec.
Pritožbeno sodišče je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijani dopolnilni sklep o stroških in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 335. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ zastarajo v enem letu). Uporaba določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013233
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - doktrina jajčne lupine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ob sklicevanju na doktrino „egg-shell skull“ (doktrino jajčne lupine) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za celoten obseg škode tudi glede degenerativnih sprememb, ki tožniku pred škodnim dogodkom niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve – zavrženje tožbe
Stranka lahko domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija le z dokazno podprtimi konkretnimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
invalidnost III. kategorije - začasna nezmožnost za delo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju omejeno delazmožen, od določenega dne dalje pa popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“ s polnim delovnim časom. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot ga je toženec, je tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca ter da se ugotovi, da je bila tožnikova delazmožnost omejena v spornem obdobju in da je od določenega dne tožnik popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“, s polnim delovnim časom, pravilno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odškodnina - nepremoženjska škoda - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - osebna okoliščina - neutemeljeni odpovedni razlogi
Tožnik je v zvezi z zakonitostjo odpovedi iz poslovnega razloga zatrjeval, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz diskriminatornih razlogov (zaradi višine njegove plače in starosti). Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, na podlagi katerega bi ugotavljalo, ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku kršila prepoved diskriminacije. Ker je osebna okoliščina delavca glede na 9. alinejo 90. člena ZDR-1 neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko vpliva na zakonitost izpodbijane odpovedi.
Kljub temu, da je na toženi stranki in ne na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je spoštovala prepoved trpinčenja na delovnem mestu (tretji odstavek 47. člena ZDR-1), mora sodišče izvajati tudi dokaze, ki jih predlaga tožnik. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem prič je zato glede ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za izplačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUJF člen 164, 168, 168/1, 168/2, 168/4, 168/5, 168/6, 169, 169/1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2.
stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina
Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji) je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bilo, bi se tožniku priznala kilometrina. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas ali čas trajanja vožnje.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0073424
ZPP člen 452, 452/3, 453. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
spor majhne vrednosti - protispisnost - gradbena pogodba - začasna situacija kot podlaga za nastanek samostojne denarne obveznosti - domneva o potrditvi začasne situacije - grajanje - pobotni ugovor - splošno znano dejstvo - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik plačilo v tem postopku vtožuje na podlagi III. začasne situacije, ki predstavlja podlago za nastanek samostojne denarne obveznosti (63. in 64. člen PGU), čeprav je sedaj vsebovana v končnem obračunu in predstavlja njegov del. Posledično je v tem primeru relevantno, ali je bila potrjena III. začasna situacija in ne končni obračun.
ZPP člen 2, 2/1, 285, 300. Sodni red člen 285, 285/4, 296, 296/4. OZ člen 190.
tožba – nasprotna tožba – skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov – ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev
Nasprotna tožba se v skladu z določili Sodnega reda vpiše na novo. Vendar lahko sodišče združi obravnavanje tožbenega zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupni postopek. Ni pa to obvezno in lahko sodišče pravdi po tožbi in nasprotni tožbi razdruži oziroma obravnava ločeno. V kolikor se tožbeni zahtevki obravnavajo ločeno, je vsaka pravda samostojna in velja za vsako pravdo tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. V vsakem postopku posebej je stranka dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zgolj pavšalno sklicevanje na dejstva in dokazne predloge v drugem postopku ne zadošča.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/2 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/2, 4, 5, 8, 8/1, 11. ZDIU12 člen 6, 6/1. ZUJF člen 163, 163/1. ZIPRS1314-a člen 62.d, 62.d/1.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje v višji plačni razred - napredovanje v višji naziv - interventni ukrepi
Iz Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji izhaja, da se naloge tožnikovega delovnega mesta opravljajo v treh nazivih in sicer policijski inšpektor III (29. izhodiščni plačni razred), policijski inšpektor II (30. izhodiščni plačni razred) in policijski inšpektor I (32. izhodiščni plačni razred). Tožnik je 1. 1. 2007 napredoval v uradniški naziv policijski inšpektor II in bil v tem nazivu uvrščen v 35. plačni razred. Zato tožnik na svojem delovnem mestu v tem uradniškem nazivu (policijski inšpektor II) ni mogel več napredovati v višji plačni razred (drugi odstavek 16. člena ZSPJS), tudi če je v letu 2010 izpolnjeval pogoje za napredovanje, glede na to, da je bil v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 ocenjen z letno oceno odlično. Le v kolikor tožnik ne bi napredoval pet plačnih razredov, bi lahko s 1. 4. 2010 napredoval v višji plačni razred, pri čemer bi to bil kvečjemu 35. plačni razred. Ker pa je ta plačni razred dosegel, v letu 2010 ni mogel napredovati v plačnem razredu, temveč je s 1. 5. 2010 napredoval v višji uradniški naziv policijski inšpektor I ter bil na podlagi napredovanja v naziv in z doseženimi petimi napredovanji v plačnem razredu pravilno razvrščen v 37. plačni razred od 1. 5. 2010 dalje.
V času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke pri tožnici še ni prišlo do izgube delazmožnosti. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081876
OZ člen 82, 82/1, 381. ZZ člen 65, 65/1. SPZ člen 67, 67/5.
razlaga pogodbe – obogatitveni zahtevek – obvestilo o pravdi – ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – soglasje solastnika k izvedbi investicije – lastninska pravica na sredstvih zavoda – upravljanje s stvarjo v solastnini – procesne obresti
Za odločitev o presoji ugovora slabega pravdanja tožeče stranke je odločilno, da je bilo v okviru sklepanja Pogodbe tudi toženi stranki razkrito, da teče odprt pravdni postopek tožeče stranke, v katerem je tožeča stranka v letu 2007 sklenila sodno poravnavo. Ob tem, ko sta pravdni stranki pogodbeno dogovorili kriterij prevzema obveznosti iz odprtih sodnih postopkov v Pogodbi, je bilo toženi stranki na ta način zagotovljena možnost uveljavljanja intervencijskega interesa v tistih sodnih postopkih, v katerih sama ni bila udeležena kot pravdna stranka.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.