zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost začasne situacije – zapadlost končne situacije – končni obračun – neupravičena obogatitev
Za začetek teka zastaralnega roka v obravnavani zadevi ni pomemben ne trenutek zaključka oziroma prevzema del, ne zapadlost končne situacije, temveč zapadlost 3. začasne situacije.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka kot izvajalec družbi B. d.o.o. kot naročniku plačala storitve za drugačne količine kakor tožeči stranki kot podizvajalcu, še ne pomeni, da je bila tožena stranka s tem obogatena, predvsem pa ne na račun tožeče.
Tožniki so vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči šele po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim jim je bilo naloženo plačilo stroškov sodne tolmačke. To pa pomeni, da se pritožniki na svojo (prepozno) vlogo za brezplačno pravno pomoč ne morejo sklicevati.
pravice izdelovalcev podatkovnih baz – znatna naložba
Za presojo vrednosti neke naložbe ni pomemben pravni temelj, na podlagi katerega je upravičenec prišel do naložbe, pač pa vrednost naložbe same.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izdelava podatkovne baze tožeče stranke ne predstavlja znatne naložbe v smislu samo zato, ker jo je prejela neodplačno. V tem pritožbenem stališču je konsumirana trditev, da predmet neprecenljive vrednosti nima v resnici nobene vrednosti, čim je pridobljen na podlagi darilne pogodbe. To pa ne drži.
ZPSDP člen 10. ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 132, 132/1.
odpravnina - upokojitev - javni uslužbenec
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) je v 10. členu določal, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne plače na zaposlenega v RS, oz. tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Pravilna interpretacija tega člena je, da je v obeh primerih računanja odpravnine ob upokojitvi (glede na povprečno plačo na zaposlenega v RS ali glede na plačo delavca) potrebno upoštevati plačo za isto obdobje. Tudi kadar se odpravnina računa glede na povprečne plače na zaposlenega v RS, je potrebno upoštevati isto merilo kot pri računanju odpravnine na osnovi plače delavca, torej tri zadnje plače pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma povprečne plače v RS za isto obdobje.
Tožnik za delo psihiatričnega tehnika ni sposoben, je pa sposoben za drugo delo v svojem poklicu z omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, v okviru katere lahko opravlja druga dela v polnem delovnem času z omejitvami. Pri tožniku ni podano takšno zdravstveno stanje, da bi se lahko razvrstil v I. kategorijo invalidnosti in da bi se mu na podlagi te razvrstitve priznale pravice, med drugim tudi pravica do invalidske pokojnine. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2. ZOFVI člen 109. OZ člen 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja – sprememba pogodbe o zaposlitvi – pogodbena volja strank - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Odločilnega pomena za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so okoliščine, znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in ne okoliščine, kakršne so bile ob prenehanju delovnega razmerja. Pogodba je veljavno sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
Pravdni stranki sta se dogovorili za spremembo pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, s pogodbo z dne 9. 2. 2012. Tožnica je podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012, v kateri je bilo določeno, da stranki sklepata delovno razmerje za določen čas, od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012, zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pogodba se je izvajala. Tožnici je po poteku časa, navedenega v pogodbi, delovno razmerje prenehalo. S podpisom pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012 je bila spremenjena pogodba z dne 1. 9. 2011. Obstajalo je soglasje volj strank, da delovno razmerje za določen čas traja do 31. 8. 2012. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnici pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito, ni utemeljen.
ZŠtip člen 26, 26-3, 30, 47, 47/3, 47/3-1, 47/3-5. Pravilnik, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij 35, 35/1.
Zoisova štipendija - dodatki - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča - medletna sprememba - sprememba prebivališča - štipendijsko razmerje - obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo
Tožnica je dne 28. 11. 2012 prijavila začasno prebivališče v kraju študija. V tem sporu uveljavlja priznanje dodatka k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 12. 2012 dalje). Gre za medletno spremembo, ki vpliva na samo štipendijsko razmerje, torej tudi na višino Zoisove štipendije (47/3 ZŠtip). Skladno s 30. členom ZŠtip štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za bivanje. Zato je tožničin zahtevek, da se ji prizna dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od 1. 12. 2012 do konca študijskega leta 2012/2013, utemeljen.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081388
OZ člen 243, 243/4, 468, 468/3. ZPP 212.
stvarna napaka – refleksna škoda – odgovornost prodajalca – odgovornost prodajalca za škodo, nastalo zaradi stvarne napake – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – dolžna skrbnost kupca – zavrnitev dokaznega predloga – dokaz z izvedencem
Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.
ZDSS-1 člen 73, 73/1, 73/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - delovni invalid III. kategorije - upravni akt - ničnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožba, vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek (1. odstavek 73. člena ZDSS-1). Če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena). Tožnik je navajal, da so vse odločitve tožene stranke, ki jih je prejel, nične in predlagal, da sodišče prve stopnje postopa po 76. členu ZDSS-1, ki se nanaša na ničnost upravnega akta in toženi stranki naloži, da izpolni obveznosti do nadomestila plače, ga odjavi iz zavarovanj in mu prizna pravico do polne invalidske pokojnine. Takšen zahtevek je nejasen in nepopoln, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 2. odstavku 73. člena ZDSS-1.
Tožnik od toženk (ZPIZ, ZZZS in RS) vtožuje odškodnino. Tožbo je vložil 5. 11. 2012. Glede prvotožene stranke in morebitne škode, nastale pri odločanju tožnikove pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil tožnik o višini te pokojnine in o osnovah, ki so se pri odmeri upoštevale, seznanjen najkasneje dne 29. 10. 2007, ko je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke. O tožnikovi pravici do denarnega nadomestila, kot brezposelni osebi, je bilo odločeno že v letu 1993. Zoper vse tri tožene stranke so tako že potekli vsi zastaralni roki.
Dejstvo, da sta prvo in drugotožena stranka izdali odločbo o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine in odločbo o zavrnitvi pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, samo po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja in tudi ne protipravnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077162
OZ člen 46, 1019, 1019/3. ZIZ člen 62, 62/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugoditev zahtevku - bistvena zmota - zmota v nagibu - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - kredit - skrbnost v pravnem prometu - pravno upoštevna zmota
Če sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nato ugodi zahtevku tožeče stranke, ni podano nobeno nasprotje. Sama razveljavitev plačilnega naloga namreč ne predstavlja končne odločitve o zadevi: z razveljavitvijo plačilnega naloga se zadeva torej zgolj vrne v točko, ko o tožbenem zahtevku še ni bilo nič odločeno.
Pravno neupoštevna je porokova zmota, da bo glavni dolžnik izpolnil svojo obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063911
OZ člen 5, 243, 243/4.
pogodba o finančnem leasingu – skrbnost pri prodaji predmeta leasinga – tržna vrednost predmeta leasinga – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – načelo vestnosti in poštenja
Bistveno v tem sporu ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo. Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke.
Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, nasprotuje načelu venire contra factum proprium.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Če dolžnik obrazloženo ugovarja predlogu za izvršbo na temelju verodostojne listine, kasneje pa ne vloži nobene vloge več, ni pravnega temelja za izdajo sodbe brez glavne obravnave.
plačilo razlike plače - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - ustni dogovor - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka
Pravdni stranki sta sklenili ustni dogovor o višji plači, kot je bila pisno dogovorjena s pogodbami o zaposlitvi. Zato je tožnikov zahtevek za plačilo razlike plače utemeljen.
Ker bi tožniku pripadal 30-dnevni odpovedni rok po 1. alineji drugega odstavka 92. člena ZDR, saj ima manj kot pet let delovne dobe pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožniku znesek odškodnine v višini povprečne plače za zadnje tri mesece pred odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odškodnina - nepremoženjska škoda - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - osebna okoliščina - neutemeljeni odpovedni razlogi
Tožnik je v zvezi z zakonitostjo odpovedi iz poslovnega razloga zatrjeval, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz diskriminatornih razlogov (zaradi višine njegove plače in starosti). Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, na podlagi katerega bi ugotavljalo, ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku kršila prepoved diskriminacije. Ker je osebna okoliščina delavca glede na 9. alinejo 90. člena ZDR-1 neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko vpliva na zakonitost izpodbijane odpovedi.
Kljub temu, da je na toženi stranki in ne na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je spoštovala prepoved trpinčenja na delovnem mestu (tretji odstavek 47. člena ZDR-1), mora sodišče izvajati tudi dokaze, ki jih predlaga tožnik. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem prič je zato glede ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za izplačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
invalidnost III. kategorije - začasna nezmožnost za delo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju omejeno delazmožen, od določenega dne dalje pa popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“ s polnim delovnim časom. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot ga je toženec, je tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca ter da se ugotovi, da je bila tožnikova delazmožnost omejena v spornem obdobju in da je od določenega dne tožnik popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“, s polnim delovnim časom, pravilno zavrnilo.