ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost začasne situacije – zapadlost končne situacije – končni obračun – neupravičena obogatitev
Za začetek teka zastaralnega roka v obravnavani zadevi ni pomemben ne trenutek zaključka oziroma prevzema del, ne zapadlost končne situacije, temveč zapadlost 3. začasne situacije.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka kot izvajalec družbi B. d.o.o. kot naročniku plačala storitve za drugačne količine kakor tožeči stranki kot podizvajalcu, še ne pomeni, da je bila tožena stranka s tem obogatena, predvsem pa ne na račun tožeče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0070781
ZVO-1 člen 148. OZ člen 86. ZGJS člen 16. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja – dimnikarske storitve – obveznost plačila – najava storitve – zavrnitev izvajanja storitev – javni interes – požarna varnost – koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti – prenehanje koncesijskega razmerja – ničnost koncesijske pogodbe
Noben zakon oziroma predpis ne določa ničnosti koncesijske pogodbe kot posledice odprave odločbe o izbiri koncesionarja.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve – zavrženje tožbe
Stranka lahko domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija le z dokazno podprtimi konkretnimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013233
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - doktrina jajčne lupine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ob sklicevanju na doktrino „egg-shell skull“ (doktrino jajčne lupine) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za celoten obseg škode tudi glede degenerativnih sprememb, ki tožniku pred škodnim dogodkom niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 335. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ zastarajo v enem letu). Uporaba določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
invalidnost III. kategorije - začasna nezmožnost za delo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju omejeno delazmožen, od določenega dne dalje pa popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“ s polnim delovnim časom. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot ga je toženec, je tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca ter da se ugotovi, da je bila tožnikova delazmožnost omejena v spornem obdobju in da je od določenega dne tožnik popolnoma zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je „revizor zavarovanja“, s polnim delovnim časom, pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063911
OZ člen 5, 243, 243/4.
pogodba o finančnem leasingu – skrbnost pri prodaji predmeta leasinga – tržna vrednost predmeta leasinga – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – načelo vestnosti in poštenja
Bistveno v tem sporu ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo. Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke.
Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, nasprotuje načelu venire contra factum proprium.
plačilo razlike plače - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - ustni dogovor - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka
Pravdni stranki sta sklenili ustni dogovor o višji plači, kot je bila pisno dogovorjena s pogodbami o zaposlitvi. Zato je tožnikov zahtevek za plačilo razlike plače utemeljen.
Ker bi tožniku pripadal 30-dnevni odpovedni rok po 1. alineji drugega odstavka 92. člena ZDR, saj ima manj kot pet let delovne dobe pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožniku znesek odškodnine v višini povprečne plače za zadnje tri mesece pred odpovedjo.
odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzula
Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0073424
ZPP člen 452, 452/3, 453. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
spor majhne vrednosti - protispisnost - gradbena pogodba - začasna situacija kot podlaga za nastanek samostojne denarne obveznosti - domneva o potrditvi začasne situacije - grajanje - pobotni ugovor - splošno znano dejstvo - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik plačilo v tem postopku vtožuje na podlagi III. začasne situacije, ki predstavlja podlago za nastanek samostojne denarne obveznosti (63. in 64. člen PGU), čeprav je sedaj vsebovana v končnem obračunu in predstavlja njegov del. Posledično je v tem primeru relevantno, ali je bila potrjena III. začasna situacija in ne končni obračun.
Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnika (natakarja) in razporeditev njegovega dela na preostale zaposlene pri toženi stranki, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, niti uporabiti kriterijev, ki bi jih določala kolektivna pogodba.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje lastnika hiše
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne.
predhodna odredba - stečaj - pridobljene pravice - novela zfppipp-f
Sklep o predhodni odredbi ni postal pravnomočen že 5.11.2013, temveč šele 12.3.2014. Takrat pa je že veljala novela ZFPPIPP-F, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. V trenutku začetka veljavnosti ZFPPIPP-F torej upnik še ni imel nobene pridobljene pravice. Nad dolžnikom se je stečaj nato začel 13.6.2014. ZFPPIPP ureja insolvenčne postopke in ne postopkov zavarovanja, v insolvenčnem postopku pa se uporablja tisti predpis, ki je veljal na dan začetka insolvenčnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo ZFPPIPP skupaj z novelo F. Ker upnik ni imel zatrjevane pridobljene pravice, tudi ni mogoče govoriti o posegu v pridobljene pravice ali o retroaktivni uporabi zakona.
odvzem poslovne sposobnosti – začasna odredba – verjetno izkazan obstoj razlogov za odvzem poslovne sposobnosti
Zmoten je zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščine, opisane v predlogu, ne izkazujejo verjetnosti, da nasprotni udeleženec zaradi sprememb v svojem psihofizičnem stanju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
ZPSDP člen 10. ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 132, 132/1.
odpravnina - upokojitev - javni uslužbenec
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) je v 10. členu določal, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne plače na zaposlenega v RS, oz. tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Pravilna interpretacija tega člena je, da je v obeh primerih računanja odpravnine ob upokojitvi (glede na povprečno plačo na zaposlenega v RS ali glede na plačo delavca) potrebno upoštevati plačo za isto obdobje. Tudi kadar se odpravnina računa glede na povprečne plače na zaposlenega v RS, je potrebno upoštevati isto merilo kot pri računanju odpravnine na osnovi plače delavca, torej tri zadnje plače pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma povprečne plače v RS za isto obdobje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081879
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 316, 316-2.
pobot terjatev – primeri, ko je pobot izključen – stečaj – trditveno in dokazno breme – depozitna pogodba
Pobotanje med drugim ni dopustno, če terjatev izvira iz pravnega posla, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Sodna praksa smiselno pritrjuje stališču, da navedeno velja tudi za primere pobota terjatev bank do njenih dolžnikov, ki izvirajo iz kreditnih pogodb, s terjatvami, ki jih imajo dolžniki do banke na podlagi pogodb o depozitu.
Presoje, ali terjatve obstajajo, ne omogoča zgolj sklicevanje na obvestilo o pobotu.
Predmet izpodbijanja so učinki plačil na podlagi asignacijskih pogodb, saj je tožeča stranka s tožbo zahtevala, da se prav ti učinki razveljavijo, in sicer v razmerju med pravdnima strankama. Osnovni predpogoj za izpodbojnost določenega pravnega dejanja stečajnega dolžnika je, da je bil v trenutku njegove izvršitve stečajni dolžnik insolventen. Šele položaj, ko je nek subjekt insolventen, ga zavezuje, da začne vse upnike, ki so do njega v enakem položaju, obravnavati enako. Zato mora sodišče prve stopnje ugotoviti (pri čemer je trditveno in dokazno breme na tožniku), da je bila tožeča stranka v trenutku sklenitve asignacijskih pogodb že insolventna.
Sodišče lahko, z utemeljitvijo, da se je o nečem že prepričalo na podlagi ostalih dokazov, zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki bi takšno dejstvo lahko ovrgel, za kar gre v konkretnem primeru.
pooblastilo za sklenitev pogodbe - oblika pooblastila - konkludentna dejanja - zastopanje stranke
Pooblastilo je upravičenje za zastopanje, ki ga da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (prvi odstavek 74. člena OZ), pri čemer je pravno pomembno to, da je pravni posel podelitve pooblastila razviden v zunanjem svetu, zlasti v smeri razpoznavnosti za drugo pogodbeno stranko. V konkretnem primeru (ob upoštevanju ustrezne skrbnosti pravdnih strank v poslovnem in pravnem prometu), je zato sodišče prve stopnje – glede na konkretno ugotovljena pravno pomembna dejstva, ki kažejo na konkludentno izraženo voljo tožene stranke – prišlo do pravilnega zaključka, da je bil S.S. s strani tožene stranke upravičen za zastopanje pri konkretnem poslu s tožečo stranko. Pravni posel podelitve pooblastila je lahko izražen izrecno (pisno ali ustno), lahko pa tudi s konkludentnimi dejanji stranke, ki pa morajo biti razvidna in razpoznavna navzven.