zastaranje - začetek teka zastaranja - odškodninska terjatev
Začetek teka subjektivnega roka iz prvega odstavka 376. člena ZOR je opredeljen s trenutkom, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja škode. Nasprotno začne objektivni rok iz drugega odstavka 376. člena ZOR teči z nastankom škode.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču je ugotovitev, ki opredeljuje enega od dveh elementov subjektivnega zastaralnega roka, to je, kdaj je oškodovanka zvedela za škodo, povsem nerelevantna. Četudi bi se izkazalo, da se je to zgodilo šele 15.5.2000, ko je bila ustavljena izvršba v izvršilnem postopku opr. št. I 94/00409, to dejstvo ne bi moglo pripeljati do ugodnejšega izida za prvo tožečo stranko. Odločilna je namreč okoliščina, da je bila sporna izročilna pogodba med tožencem in Š. P. sklenjena 3.11.1988. Upoštevajoč zgoraj nakazano razmerje med naveznimi okoliščinami, ki določajo začetek teka subjektivnega in objektivnega zastaralnega roka iz 376. člena ZOR, se je objektivni zastaralni rok, ki je začel teči v trenutku, ko je nastala škoda, iztekel, še preden naj bi sploh začel teči subjektivni zastaralni rok oziroma šest let pred vložitvijo tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni predlog – relevantnost dokaza - dokazna ocena – uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka – obvestilo o seji pritožbenega senata - izločitev
Obdolženčeva pravica do prevoda listin in izjav, ki so podlaga za odločanje v kazenskem postopku, ne sega tako daleč, da je potrebno prevesti vse pisne dokaze ali uradno dokumentacijo, ki je v spisu, ne glede na njihovo relevantnost.
sodba - razglasitev sodbe - izrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi - ujemanje pisne sodbe z razglašeno - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost - zaslišanje priče - branje zapisnika o izpovedbi priče
Zapisnike o prejšnjih izpovedbah prič, ki duševno zbolijo (ali umrejo), sme sodišče v dokaznem postopku prebrati brez soglasja strank in nanje tudi opreti svoje odločbe.
ZOR člen 51, 210, 210/4, 361.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
neupravičena pridobitev - izjalovljeno pričakovanje - podlaga, ki se ni uresničila - zastaranje - obogatitveni zahtevek
Odločitev o pretežni utemeljenosti tožbenega zahtevka temelji na določbi četrtega odstavka 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, po kateri ima izostanek pričakovane storitve tožene stranke oziroma njenega pravnega prednika za posledico dolžnost nadomestitve vrednosti tistega, kar je bilo prejeto glede na podlago (51. člen ZOR), ki se ni uresničila.