Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS paragraf 2, 3, 56. ZUS člen 73.
ugotavljanje državljanstva - Kraljevina SHS - poroka in pridobitev domovinstva v Celovcu
Ker se je prednica tožeče stranke (njena tašča) poročila z avstrijskim državljanom in pridobila domovinstvo v Celovcu v Avstriji in s tem avstrijsko državljanstvo pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, so tudi po mnenju pritožbenega sodišča za ugotovitev državljanskega statusa navedene osebe relevantne prehodne določbe tega zakona, in sicer paragraf 56, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2.OZ člen 965. ZPP člen17, 17/3, 25, 25/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - stvarna pristojnost
Za odločanje v sporu za plačilo odškodnine za škodo v nesreči pri delu med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico, kot edino toženo stranko, je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - direktna tožba
ZDSS-1 ne daje podlage, da bi se lahko spor med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico na podlagi direktne tožbe iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo opredelil za individualni delovni spor, za katerega bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Udeležba zavarovalnice v delovnem odškodninskem sporu je določena kot izjema in omejena zgolj na položaj sospornika.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - aktivna politika zaposlovanja - vrnitev sredstev
Ker za spor iz vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in spor o vračilu sredstev iz tega naslova niti v ZDSS-1 niti v ZZZPB ni izrecno predvidena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki je splošno pristojno za spore iz premoženjskih in drugih civilnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
ZDavP člen 62, 72, 75, 76, 77, 79, 84, 84/5. ZUS člen 72, 72/4, 73.
poplačilo davčnega dolga - javna dražba - sklep o razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo zarubljenih stvari
S sklepom o razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo zarubljenih stvari, se v skladu z ZDavP razdeli kupnina po namenih in po vrstnem redu, določenem z ZDavP. V tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se ne nanašajo na vsebino tega sklepa.
kazenska odgovornost - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS
Poslanec je kazensko odgovoren za kazniva dejanja, ki jih stori, pa ne predstavljajo poslanske funkcije oziroma niso v zvezi z njenim opravljanjem ali če sicer gre za dejanja v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije, pa so storjena izven sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
ZOR ne prepoveduje utrditve obveznosti iz predpogodbe z aro, zaradi česar tudi glede are, dane ob sklenitvi predpogodbe, obveljajo določbe 79., 80. in 81. člena ZOR. Dogovor o ari v zvezi s predpogodbo meri na to, da se doseže pogodbena disciplina tako v korist ene kakor druge stranke, s čimer je ustreženo načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen ZOR). Gre za dispozitivno zakonsko določbo, zaradi česar ni mogoče reči, da bi ob sklenitvi predpogodbe bil dogovor o ari prepovedan.
ZBPP člen 19, 20, 37, 43. ZUS člen 60, 73.ZUP člen 7, 8, 9, 14, 145, 146.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - navajanje pravih podatkov - kasneje odkrito premoženje - ugotovitveni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih (kasneje odkritih) nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene brezplačne pravne pomoči.
ZAzil člen 1, 6, 12, 32, 32/3, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/5, 61. URS člen 125, 156. ZUS člen 67, 67/2, 71, 71/2, 73.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zloraba postopka - namen odložitve prisilne odstranitve iz Slovenije - ocena ustavnosti zakonskih določb
Če je iz prošnje za azil očitno, da se z njo zavaja organ oziroma zlorablja postopek s tem, ker je vložena z namenom odložitve prisilne odstranitve prosilca iz Slovenije, poleg tega pa še, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena. V tem primeru se ne ugotavljajo pogoji za priznanje azila po 1. členu ZAzil. Sodišče predlaga ustavnemu sodišču oceno ustavnosti določb zakona, če meni, da niso v skladu z ustavo, pri tem ni vezano na predlog stranke in stranki tudi ni dolžno pojasnjevati, zakaj meni, da so za stranko sporne določbe, po njegovem mnenju skladne z Ustavo RS. To oceno je pristojno opraviti Ustavno sodišče.
Imenovanje notarja opravi z zakonom pooblaščeni minister za pravosodje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Znotraj teh zakonskih meja in namena pooblastila pa je sama odločitev o izbiri prepuščena ministru, ki mora pri svoji odločitvi upoštevati merila iz 10.a člena Zakon o notariatu.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč - stvarna pristojnost
Ker v ZKZ ni več dana podlaga, da bi se o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov odločalo v upravnem postopku, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, ki sta tako zahtevo zavrgla, pravilna in zakonita.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 367, 367/2.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina denarne odškodnine
Čast je zavest človeka o lastni vrednosti (subjektivna čast), ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi (objektivna čast). Ker gre za dva pola ene celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in ugled ocenjevati tudi objektivno, ne le na podlagi subjektivnega doživljanja časti. V tem kontekstu je pomembno, da je bila zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke prizadeta le oškodovančeva veljava v očeh določene družbene skupine (ljudi, ki se ukvarjajo z ... dejavnostjo), kar pa ni moglo okrniti njegovega osebnostnega položaja v drugih razmerjih.
Le izjemoma je mogoče opredeliti kot relevanten prispevek k nastanku škode tudi oškodovančevo ravnanje, ki časovno ne sovpada s škodnim ravnanjem poškodovalca, če je ravnanje oškodovanca v vzročni povezanosti z okoliščinami, ki so determinirale ravnanje povzročitelja škode.
koristi otroka - stiki z otrokom - dodelitev otroka - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - nesodelovanja matere z izvedenci - začasna odredba o stikih - onemogočanje stikov - izjava otroka
Razmerje matere, ki odklanja sodelovanje z izvedenci v postopku in ki kljub izdani začasni odredbi o stikih in v zvezi z njo izdani kazenski obsodilni sodbi že štiri leta onemogoča stike med otrokom in očetom, nedvomno vpliva na izraženo otrokovo željo. Otrokova izjava, tudi če je sedaj izraz njegove dejanske volje, ne more prevladati pri odločitvi o zaupanju varstva in vzgoje materi, če taka odločitev ni v skladu s koristmi otroka. Lastna ocena sodišč, da nekatere materine nenegativne lastnosti (še) ne vplivajo na primernost njene vzgoje, je pomanjkljiva, ker ne upošteva pomena dolgoročnega vpliva. V nadaljevanju postopka bo zaradi zapletenosti medsebojnih odnosov razvezanih zakoncev, zaradi ugotavljanja vpliva dosedanjega postopka in zaradi ugotavljanja otrokovih koristi poseben kompleksen pristop strokovnjakov. Morebitno materino nadaljnje odklanjanje sodelovanja in onemogočanje stikov bosta zahtevala presojo o odvzemu varstva in vzgoje že v trem postopku, če bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji iz 6. odstavka 106. člena ZZZDR.
Za nezakonit vnos blaga med drugim šteje vsak vnos blaga v nasprotju z 32. členom Carinskega zakona, kar pomeni kršitev obveznosti predložitve blaga pri pristojnem carinskem organu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17998
ZAzil člen 41, 41/1, 41/3. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
ponovna prošnja za azil - zavrnjena začasna odredba - prosilec v tujini
Začasna odredba, na podlagi katere bi se do pravnomočnega dokončanja upravnega spora (v katerem se presoja zakonitost odločbe o zavrnitvi ponovne prošnje za azil) zadržalo izvrševanje namestitve prosilca za azil v center za tujce oziroma njegova odstranitev iz države, ni mogoča, ker je bil tujec že odstranjen iz države na podlagi prve zavrnitve azila; ni pa pravne podlage, da bi se tujcu, ki je v tujini, izdala taka začasna odredba.
ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/2. KZ člen 65, 65/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - nezakonitost pravnomočne odločbe - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca
Ker se po določbi 2. odstavka 105. člena ZKP premoženjskopravni zahtevek oškodovancu prisodi le v obsodilni sodbi, je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom v izreku v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, ki ga je naložilo obdolženki v plačilo, v škodo obdolženke kršilo navedeno zakonsko določbo, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodne odločbe. Obdolženka v postopku namreč ni bila spoznana za krivo, temveč ji je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja s prostosti po 65. členu KZ.
Pri zmoti glede zakonskega znaka kaznivega dejanja gre za dejansko zmoto v ožjem pomenu, kar pomeni, da naj se obsojenec ne bi zavedal navedenega zakonskega znaka in da zato pri njem ni podan naklep.
Ni bistveno, ali je obsojenec kot samostojni podjetnik posloval izven okvira svoje dejavnosti ali v njenem okviru, temveč da kot odgovorna oseba pri pravni osebi ni prijavil celotnega dohodka pravne osebe prav z namenom, da bi se z opustitvijo prijave prihodkov izognil plačilu dohodnine.