menica - menični ugovor - prenehanje obveznosti - združitev terjatev in obveznosti v eni osebi
Dopusten je ugovor iz osebnega razmerja, če takšen ugovor pripada toženi stranki prav zoper tožečo stranko.
Če uveljavlja prvi menični porok menično terjatev zoper drugega poroka, lahko drugi porok uveljavlja ugovor delne združitve terjatve in obveznosti v osebi prvega poroka (419. člen ZOR). Za koliko se je zmanjšala obveznost prvega poroka, se ugotovi na temelju 424. člena ZOR. Če so bili poroki trije, in ni bilo posebnega dogovora, potem se je obveznost drugega poroka znižala za 1/3.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 24, 34, 37, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23269
ZKP člen 506.KZ člen 54.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe
Če obsojenec ne izpolni v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja, sodišče ugotavlja ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin naložene obveznosti ni mogel pravočasno izpolniti, ali pa tega ni storil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
Obsojeni je s tem, ko je uslužbencu zavarovalnice predložil fotokopijo računa, ki je bil v celoti ponarejen, uporabil krivo listino kot pravo in s tem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 256. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23243
KZ člen 145.ZKP člen 420, 420/2.
ogrožanje varnosti - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Občutek oškodovančeve ogroženosti je zakonski znak kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 145. členu KZ. Temelj za njegovo ugotavljanje sta resnost storilčeve grožnje in njena objektivna zmožnost, da povzroči ogroženost drugega.
Vrednosti nedenarnega dela tožbenega zahtevka tožnica ni ocenila, nobeden od tožencev pa temu izostanku tudi ni ugovarjal. Že iz tega razloga revizija proti temu delu pravnomočne drugostopenjske sodbe ni dovoljena.
Zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe in za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se vrednost spora za ugotovitev pravice do revizije na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP ugotavlja za vsak posamezni zahtevek. Ker nobeden od denarnih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija druge toženke ni dovoljena.
ZKP člen 87, 87/5m 445č, 445č/2, 445č/4, 445e.URS člen 22, 25.
rok - pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - enako varstvo pravic - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - nepravočasen ugovor
Tudi v postopku za izdajo kaznovalnega naloga se glede kršitev procesnega roka za vložitev ugovora smiselno uporabljajo druge določbe Zakona o kazenskem postopku.
Sklop pravotvornih dejstev, ki zajema sklenitev posojilne pogodbe med G. d.d. in toženko; plačilo zavarovalne premije z namenom zavarovanja posojila; pooblastilo, dano banki, da v imenu toženke in za njen račun sklene zavarovanje v korist sklenitelja - G. d.d.; prenehanje z odplačevanjem posojila in izplačilo zavarovalnine banki s strani tožeče stranke, ob pravilni uporabi materialnega prava (299. člen ZOR) utemeljuje pravno posledico, ki je v prehodu upnikovih pravic na izpolnitelja - tožečo stranko in s tem ugoditev tožbenemu zahtevku.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je obsojenec kaznivo dejanje storil s krivdno obliko eventualnega naklepa, da je privolil v nastanek prepovedane posledice, to je oškodovankino telesno poškodbo, in da se je pri tem "zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja". Sodišču tako ni mogoče očitati, da se z vprašanjem obsojenčeve krivde ni ukvarjalo in da o tem ni navedlo razlogov.
Z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, ki ji višje sodišče pritrjuje, da je obsojenec ravnal naklepno, je bila določno in z ustreznimi razlogi zavrnjena tudi pritožbena navedba glede putativnega silobrana.
Kasnejše prenehanje prepovedi prometa zaradi odvzema statusa zaščitene kmetije samo po sebi še ne pomeni, da naj ne bi šlo za ničen posel, vendar pa vse druge v konkretni zadevi ugotovljene dejanske okoliščine utemeljujejo presojo, da sporni del darilne pogodbe ni ničen. Velikost spornega dela zemljišča v razmerju do celote, dejanska neuporaba v kmetijske obdelovalne namene in umestitev tega dela v območje, ki je urejeno z urbanističnim redom, izkazujejo, da sporni del darilne pogodbe ni imel za posledico drobitve zaščitene kmetije in da odsvojitev zato ni vplivala na njeno ekonomsko moč. Kljub kršitvi prisilnega predpisa namen prepovedi ni bil prizadet (prvi odstavek 103. člena ZOR). Tudi strogo razumevanje ničnosti ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Iste dejanske okoliščine utemeljujejo tudi presojo, da je šlo v konkretnem primeru kvečjemu za prepoved manjšega pomena, vendar pa je bila pogodba izvršena (dejanski razlogi obeh sodišč o sodni overitvi darilne pogodbe in tudi njeni izvedbi v zemljiški knjigi), zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati.
Na podlagi 31. člena takrat veljavnega ZKZ je lahko zapustnik kot lastnik zaščitene kmetije podaril prvi toženki, ki je bila njegova hčerka, tako zemljišče, kot bi ji ga smel z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena takrat še veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 do Ur. l. RS, št. 76/94 - odl. US RS). Takratni obstoj pogojev iz zadnje zakonske določbe je na podlagi že pojasnjenih dejanskih okoliščin prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno presodilo (velikost, dejanska uporaba zemljišča in drugo).
ZKP člen 3, 18, 18/2, 165, 165/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 421, 421/3.URS člen 27.
oprava posameznih preiskovalnih dejanj – neznani storilec - zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe – nedvoljeni dokazi – domneva nedolžnosti
Zaradi nenavzočnosti obdolženca pri preiskovalnem dejanju bi utegnila biti kršena obsojenčeva pravica do poštenega sojenja, ker ni imel možnosti zaslišati obremenilne priče, vendar je poznejše postopanje sodišča nevtraliziralo ovire obrambe, ko je bilo zagovorniku obsojenega pri drugem zaslišanju priče omogočeno izpodbijanje njenih izjav in dana možnost vzbuditi dvom v zanesljivost in verodostojnost pričevanja.
zavrženje zahteve za obnovo – razlogi za obnovo kazenskega postopka – nova dejstva in novi dokazi
Za obnovo postopka morajo biti nova dejstva oziroma novi dokazi povezani z okoliščinami dejanskega stanja, ne pa s pravnim predpisom v času sojenja oziroma predpisom, spremenjenim po pravnomočnosti sodbe. Iz tega razloga sprememba kazenskega zakona po pravnomočnosti sodbe (splošnega ali posebnega dela KZ ali predpisov, ki dopolnjujejo blanketno kazensko normo) ni zakonski razlog za obnovo postopka.
razglasitev sodbe in prisotnost obtoženca - napoved pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - vsebina pravnega pouka - zapis pravnega pouka v zapisnik o glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Odpoved pravici do pritožbe je nepreklicna, zato mora biti izrecna in nedvoumna ter ne sme dopuščati različnih razlag. Iz vsebine zapisa v uradnem zaznamku izhaja zgolj (nezavezujoča) obtoženčeva obljuba, da se zoper sodbo ne bo pritožil, ne pa tudi, da se pravici do pritožbe odpoveduje. Glede na takšne procesne pomanjkljivosti bi sodišče moralo ravnati enako kot v položaju, ki ga predpisuje 3. odstavek 362. člena ZKP in obdolžencu poslati prepis izreka sodbe s poukom iz 1. odstavka 362. člena ZKP, pa tega ni storilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča
Sorodstvenega razmerja toženke z bivšim uslužbencem okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi, ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče.
postopek za določitev odškodnine - dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje revizije
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, saj mora o razveljavljenem delu prvostopenjsko sodišče ponovno odločati. Zato pravnomočne odločitve v takem delu ni, kaj in kakšna bo, pa je stvar prihodnosti. Revizija prve nasprotne udeleženke torej ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost revizije iz prvega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.