Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
ZBPP člen 1, 1/1, 1/2, 7, 7/1. ZZavar-1 člen 579, 579/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - odškodninski zahtevek - izvensodno reševanje sporov - zavarovalnica
Vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni mogoče šteti za postopek pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov, saj zavarovalnica kot gospodarska družba to ni, zaradi česar tožnici ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči.
Tožnica bo brezplačno pravno pomoč lahko uveljavljala za zastopanje pred mediacijskim centrom pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Iz 180. člena ZUP izhaja, da potrjevanje pravnomočnosti ne pomeni potrjevanja podatka, o katerem se vodi uradna evidenca, zato je za potrdilo o pravnomočnosti treba ugotoviti vsa dejstva, ki vplivajo na nastanek omenjenega pravnega dejstva (od tega, ali je bila posamezna odločba vročena strankam postopka, do tega, ali je za stranke potekel rok za vložitev pravnega sredstva in ali je bilo pravno sredstvo vloženo). To ne spreminja pravne narave potrdila, ki samo po sebi ni upravna odločba, tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Potrdilo tudi ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj takšen značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Tukajšnje sodišče dodaja, da glede na povedano v zakonu ni podlage za stališče, da bi se potrdilo kot dokazna listina o določenem dejstvu lahko izdalo samo enkrat.
davek na dodano vrednost (DDV) - vabilo na prvo zaslišanje - zaslišanje priče - izostanek - zadnje opravljeno dejanje - pravni interes
V obravnavanem primeru se je pravna posledica izpodbijanega akta že uresničila, kar pomeni, da si tožnica v tem upravnem sporu, v katerem s predmetno izpodbojno tožbo predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja kakršno je bilo pred izdajo upravnega akta, kar pa v obravnavanem primeru že po naravi stvari ni več mogoče, saj je bila tožnica kot priča 6. 11. 2018 že privedena na zaslišanje pred davčni organ.
dohodnina - odsvojitev kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica med drugim navedla kot razlog zdravstveno stanje zakonskega partnerja, svojo starost in slabši vid, kar po presoji sodišča niso opravičiljivi razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da prav zaradi teh okoliščin ni mogla pravočasno vložiti pritožbe, saj teh okoliščin ni z ničemer konkretizirala. Tudi po mnenju sodišča je tožnica navaja dalj časa trajajoče splošne okoliščine, ki pa ne morejo biti razlog, ki opravičuje zamudo pri vložitvi pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je (upoštevajoč sodne počitnice, ki so bile v letu 2020 od 1. do 15. 8.) iztekel v petek, 28. 8. 2020. Tožnik pa je tožbo osebno pri sodišču vložil šele 19. 4. 2021. To pomeni, da ima prav toženka, ki zatrjuje, da je tožba vložena (očitno) prepozno.
delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Materialni rok za uveljavljanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa se torej vse do 10. 12. 2020 ni iztekel. Iz tega razloga je tožena stranka napačno zavrgla obe tožnikovi vlogi, vloženi 25. 8. 2020 in 17. 9. 2020, kot prepozni, sklicujoč se le na rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE.
Za razmejitev med javno komunalno opremo in priključkom je v skladu z novejšo sodno prakso bistveno, da se priključek od komunalne opreme razlikuje glede temeljne funkcije, in sicer je priključek namenjen zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Pri tem gre za to, da za priključek v smislu zakona ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo in namenjen zgolj tej gradnji. Zato se za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Drži, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenim Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 2. 7. 2020, je bila torej pravočasna in jo je tožena stranka nepravilno zavrgla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
varstvo ustavnih pravic - splošni abstraktni akt - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Odredba ni posamičen akt ali dejanje, ampak gre za podzakonski predpis, v katerem so vsebovane splošne norme, ki urejajo pravice in obveznosti nedoločenega kroga subjektov na področju vzgojne in izobraževalne dejavnosti. Tako iz formalnega kot iz vsebinskega vidika zato ni mogoče zaključiti, da gre za konkreten in posamičen akt, ki bi individualno urejal posamično razmerje.
URS člen 157, 157/2, 160. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - dejavnost vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Izpodbijanega odloka kljub očitkom prizadetosti tožnice ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ga ni moč opredeliti kot posamičnega akta oz. tudi ne kot akta organa, izdanega v obliki predpisa, saj ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani Odlok predstavlja tako splošen in abstrakten pravni akt, za presojo njegove ne/zakonitosti pa ni pristojno Upravno, temveč Ustavno sodišče RS.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZVrt, ki so podrejene ciljem vzgoje, varstva in prehrane otrok, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
ZAID člen 55, 55/1, 55/2, 55/3. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - pravočasna vloga
Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.
Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6
ZNB člen 39. URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - pristojnost sodišča - dokončni posamični akt - poseg v človekove pravice - upravni akt, ki se izpodbija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, poleg tega pa tudi ne o tistih aktih, ki neposredno v pravni položaj tožnika ne posegajo, kot tudi ne o tistih aktih, zoper katere je tožniku na razpolago drugo sodno varstvo.
Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ni mogoče šteti za posamične akte, ki bi bili lahko dopusten predmet upravnega spora.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 31, 31/2.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - dodelitev subvencije - subvencija - aktivna politika zaposlovanja - vključitev v program aktivne politike zaposlovanja - pasivna legitimacija - poprava tožbe
Pravila ZPP glede subjektivne spremembe tožbe v upravnem sporu ne pridejo v poštev in sodišče nima pravne podlage, da bi tožbo iz tega razloga zavrglo. Tožeča stranka je namreč tožbi predložila izpodbijani sklep, iz katerega je jasno razvidno, kdo ga je izdal, pri čemer je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 17. člena ZUS-1 jasno določeno, kdo je lahko tožena stranka, zaradi česar sodišče ne more zaključiti, da tožba ne vsebuje navedbe tožene stranke ali pa da bi bila ta napačno navedena, kar bi v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 onemogočalo obravnavanje zadeve in narekovalo zavrženje tožbe.
Zgolj pogodbena obveza do Zavoda RS za zaposlovanje, da bo delodajalec ohranil delovno mesto, delodajalcu ne preprečuje, da bi delavcu kljub temu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, tudi iz poslovnega razloga zaradi posledic epidemije. Iz tega razloga ni utemeljeno stališče, da sta si namena obeh pomoči (tj. povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju zaradi posledic epidemije in aktivne politike zaposlovanja) izključujoča.
ZUP člen 13, 13/3, 179, 180, 180a, 180a/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - pritožba v upravnem postopku - prepozna tožba
Ker ZUP ne ureja instituta razveljavitve že obstoječega potrdila (v konkretnem primeru razveljavitve klavzule o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti), tudi izrecno ne določa, da je zoper odločitev ministrstva dovoljena pritožba. To logično pomeni, da tožnik pritožbe v obravnavni zadevi nima.
ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.
Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je, kot je ugotovilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZUstS so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo spoznalo za pravilno in zakonito.
nadomestilo plače - izdaja novega upravnega akta - procesne predpostavke za upravni spor - izboljšanje pravnega položaja - pravni interes
Procesna predpostavka izkazanega pravnega interesa v tem upravnem sporu ni izpolnjena. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožena stranka z izdajo sklepa nadomestila izpodbijani sklep in z njim v celoti ugodila zahtevku tožeče stranke, tako da je: tožeči stranki priznala pravico do izplačila nadomestila plač vsem štirim zaposlenim na začasnem čakanju na delo pri tožeči stranki. Ker je tožena stranka v celoti ugodila zahtevku tožeče stranke, si ta s tožbo svojega položaja ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - visoko šolstvo - javno veljavni študijski program - visokošolski strokovni študijski program
Javna veljavnost študijskega programa je definirana v ZVis. Ta v četrtem odstavku 32. člena določa, da z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni. Pod pogoji, določenimi v osmem in devetem odstavku istega člena, so javnoveljavni tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije ali drugih državah, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona (t.j. mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji), če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobrazbe ter javnoveljavni naslov in jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije.