Neenake odločitve sodišča prve stopnje, če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. V primerjani sodbi drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - veljavnost kolektivne pogodbe - objava
Ni mogoče šteti, da je bila kolektivna pogodba veljavno sklenjena brez podpisov pogodbenih strank, čeprav jo je ena od strank v praksi skušala uveljaviti. Predpisi, ki določajo izvrševanje zakonskih določb in pravic delavcev, morajo biti po enotni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ustrezno objavljeni, sicer ne začnejo veljati.
Stranka se lahko pritoži zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le, če so podani razlogi iz 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j., če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - povračilo stroškov postopka pri delodajalcu
Ker je odločitev o stroških postopka za obnovo postopka pri delodajalcih v vseh navedenih sodnih odločbah odločilno povezana in odvisna od odločitve o glavni stvari ter vezana na uspeh s temi zahtevki, bi o neenotni sodni praksi v zvezi z zahtevkom, ki je predmet pritožbe, lahko govorili le v primeru, če bi sodišče ob enaki odločitvi o glavni stvari tudi o stroških postopka pri delodajalcu odločilo različno.
Upoštevaje pritožbeno navedbo, da glede spornega vprašanja ni sodne prakse sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niso podani pogoji za dopuščeno revizijo po 32. členu ZDSS-1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlog - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z določbo 30. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Zoper ta sklep je pritožba dovoljena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku na prvi stopnji, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker je sporno le izpolnjevanje pogojev iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem, kar je vprašanje uporabe materialnega prava, in ker je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze, na podlagi katerih je mogoče celo brez dodatnega izvajanja dokazov odločiti o spornem vprašanju, je bil izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena v novo sojenje sodišču druge stopnje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - razporeditev na drugo delovno mesto
Obstoj potreb po delu na delavčevem dotedanjem delovnem mestu ni absolutna ovira za delavčevo razporeditev na drugo delovno mesto. Vse v pritožbi navedene odločitve priznavajo delodajalcu pravico, da organizira delo na delovnem mestu ustrezno potrebam in ciljem svoje dejavnosti in glede na tako opredeljene potrebe odloči o razporeditvi delavca, tudi razporeditvi na drugo ustrezno delovno mesto.
Stranka se lahko zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije pritoži le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j. če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - osnova za izračun odpravnine - odločba ustavnega sodišča - zakonske zamudne obresti
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje pritožnik, lahko pomeni le del materialnopravne podlage sodbe, ne pa sodne prakse v smislu 2. alinee 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - navedba konkretnih odločitev sodišča - plačilo razlike med dnevnicami in terenskim dodatkom
Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je omejen na primer odstopa od sodne prakse ali na neenotno sodno prakso, torej na primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva. Glede na določbo o smiselni uporabi ZPP pa se je v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mogoče sklicevati tudi na nekatere od bistvenih kršitev določb ZPP.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Ker je bilo pri izdaji sodbe v celoti upoštevano stališče, da mora delodajalec utemeljiti razloge za oceno, zakaj delavec ne izpolnjuje posameznega pogoja za napredovanje, sodba sodišča druge stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Tožnik v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni dokazal zmotnosti presoje sodišča, da glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, odločba sodišča druge stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, oziroma da glede tega vprašanja v sodni praksi sodišč druge stopnje ni neenotnosti.
Če pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog, da v sodni praksi sodišč druge stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti, Vrhovno sodišče RS pa o tem še ni odločalo, mora v pritožbi navesti odločitve drugostopenjskega sodišča, ki kažejo na različnost odločanja in utemeljiti, v čem se kaže zatrjevana različnost v odločanju. Vrhovno sodišče RS je sprejelo številne odločbe v zvezi z razlago 112. člena ZDR, drugostopenjsko sodišče pa je odločilo v skladu s to prakso, zato zatrjevana neenotnost sodne prakse ni podana.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo razlike plače, je - kar je navedlo tudi v uvodu sodbe s poimenovanjem sodbe - odločilo o njegovem temelju. Ker ima tak izrek ima obliko izreka, ki je značilen za vmesno sodbo, sodišče druge stopnje ne bi smelo razveljaviti vmesne sodbe sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodba sodišča prve stopnje glede višine posameznih tožbenih zahtevkov nima razlogov. Ker se je sodišče druge stopnje s tem, ko je obravnavalo tudi temelj tožbenega zahtevka, spustilo v obravnavanje stvari same, razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ni bila pravilna.
Presoja pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije ne pomeni vsebinske presoje zakonitosti odločitve sodišča druge stopnje, saj bi bila lahko ta le predmet revizijske presoje ob predpostavki dopustitve revizije.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - navedba konkretnih odločitev sodišča - plačilo razlike med dnevnicami in terenskim dodatkom
Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je omejen na primer odstopa od sodne prakse ali na neenotno sodno prakso, torej na primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva. Glede na določbo o smiselni uporabi ZPP pa se je v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mogoče sklicevati tudi na nekatere od bistvenih kršitev določb ZPP.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - povračilo stroškov postopka pri delodajalcu
Stališče, da je delavec ob zavrnitvi ugovora pri delodajalcu upravičen do povračila stroškov zastopanja v zvezi s tem ugovorom le v primeru, da v kasnejšem delovnem sporu o dokončni odločbi delodajalca uspe, ni v nasprotju s stališčem, da stroški, ki nastanejo v postopku pri delodajalcu, ne sodijo med stroške sodnega postopka.
Ker pritožnik za svoje navedbe o drugačni sodni praksi ni predložil dokazov (odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje, v bazah sodne prakse ni najti, iz podatkov sodnega vpisnika pa izhaja, da ta sodna odločba ne obstaja), teh navedb ni bilo mogoče preizkusiti.
Objektivna kumulacija glavnic iz naslova plače in odškodnine za neizkoriščeni letni dopust ni dovoljena. Kot vrednost spornega predmeta je potrebno upoštevati vrednost bruto plače.