Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS, istočasno pa, da VS RS v enakovrstni zadevi še ni zavzelo stališča. Ker gre že v izhodišču za neskladno stališče tožnika, ki poleg tega ne pojasni, v čem naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in kje, oziroma za to, da praksa sodišča druge stopnje ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, pritožba tožnika ne more biti uspešna, saj zanjo niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
razveljavitev prvostopne sodbe - poprava nepravilnosti po sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Če sodišče prve stopnje po prvi razveljavitvi tega ne stori, to ne sme iti v škodo strank, ampak mora dokazni postopek dopolniti sodišče druge stopnje. Ne gre za izvedbo celotnega dokaznega postopka, če bistvene okoliščine glede razlogov za razporeditev delavca izhajajo iz že predloženih listin: organizacijske spremembe in razlogi, navedeni v sklepu o razporeditvi. Vprašanje učinkovanja sklepa o razporeditvi pa je predvsem pravno vprašanja, o katerem prva stopnja ima obrazložitev.
dopustitev revizije - odstop od ustaljene sodne prakse
Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse brez navedbe konkretnih judikatov ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, stranka vloži pritožbo iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena. Pravica do pritožbe zoper navedeni sklep je torej omejena le na ta razlog, ki ga mora pritožnik izrecno uveljavljati.
odškodninski spor - pritožba - nepremoženjska škoda - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne more izvesti celotnega dokaznega postopka, če sodišče prve stopnje dokazov sploh ni izvajalo. Sodišče druge stopnje izvaja navedeno določbo ZDSS-1 na glavni obravnavi, kjer ponovi ali dopolni dokazni postopek.
ZDR (1990) člen 36, 36f, 36f/3.ZDSS-1 člen 32, 32/3.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - višina odpravnine
O pravici do odpravnine je bilo odločeno tako, da je sodišče druge stopnje pri izračunu njene višine upoštevalo povprečje bruto plače tožnika v zadnjih treh mesecih, ker je bila tako določena odpravnina za tožnika ugodnejša od višine odpravnine iz pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja (60 % povprečja tožnikove neto plače za vsako leto zaposlitve). Taka odločitev ne odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, da se za izračun višine odpravnine upošteva višina delavčeve bruto plače, razen če v delovnopravnih predpisih ni drugače določeno.
Zoper sklep o nedopustitvi revizije se stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Obravnava zadolžnice, izdane zaradi izplačevanja plač v nasprotju z veljavno KP, v sodnem postopku zaradi plačila razlike plač kot dokazne listine ni v nasprotju z obravnavo tovrstnih listin v drugih, v pritožbi navedenih zadevah.
ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30/2, 34.ZPP člen 213, 287, 353, 363, 366.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni postopek
Na podlagi določbe prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 velja načelo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve v novo sojenje. Navedena določba pomeni, da sodišče druge stopnje lahko izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni, pa tudi, da lahko izvaja tudi dokaze po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1). Ta določba posredno nalaga sodišču prve stopnje, da mora izvesti vse dokaze, ki so po njegovem mnenju potrebni za uporabo določene pravne podlage ter za zakonito in pravilno odločitev. Sodišče prve stopnje dejansko ni izvajalo dokazov, ki so pomembni za odločitev. VDSSL je zato utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v novo sojenje. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena in jo je VS RS zavrnilo (363. in 366. člen v zvezi s 353. členom ZPP in drugim odstavkom 30. člena ZDSS-1).
Glede ugotavljanja delovno pravne kontinuitete Vrhovno sodišče ves čas zastopa stališče, da jo je mogoče ugotavljati v primerih, kjer so smiselno ali vsebinsko uporabljive določbe 15., 19. ali 20. člena prej veljavnega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89). Gre za primere, kjer je delavec tudi po spremembi delodajalca nadaljeval z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi.
Na podlagi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka ob smiselni uporabi določb 1. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP zoper sklep o nedopustitvi revizije v pritožbi uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izdaji tega sklepa.
Sodišče druge stopnje glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.
Ker tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja razloga iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, zaradi razloga iz prve alineje pa pritožba ni možna, je sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1.
Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna pravica. Pritožba ni dovoljena, če je tako v zakonu izrečno določeno. V ZPP in ZDSS-1 ni nikjer določeno, da v obravnavanem primeru pritožba ni dovoljena, tožena stranka pa z pritožbo tudi izkazuje pravni interes.
dodatek za pomoč in postrežbo - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dopuščena revizija
Ker tožnik v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni navedel konkretnih odločitev vrhovnega ali višjega sodišča, s katerimi bi dokazal pavšalne trditve, da opredelitev vseh življenjskih potreb v tej zadevi odstopa od pravnih standardov, oblikovanih v sodni praksi, pritožba ni utemeljena.
ZDSS-1 člen 19, 31, 31/1-2, 32.ZPP člen 339, 339/1.
revizija - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb postopka - dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.
dopuščena revizija - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije
Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.
Presoja, ali bi v zadevi, v kateri odloča o dopustitvi revizije, od vrhovnega sodišča bilo mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena zgolj višjemu sodišču, saj glede tega vložitev pritožbe ni predvidena.