ZOR člen 344, 344/1, 344, 344/1. ZAPPNI člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZDavP člen 53.
verižna kompenzacija oziroma pobot - prisilna izterjava davčnih obveznosti od dolžnikovega dolžnika
Verižni pobot zavezuje od trenutka, ko so pogodbo potrdile vse pogodbene stranke. Sprememba verižnih kompenzacij oziroma pobotov preko žiro računa pa predstavlja le evidenco prilivov in odlivov oziroma sledenje plačilnega prometa.
uporaba določb splošnega upravnega postopka v upravni izvršbi
Ob izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ob uvedbi izvršilnega postopka zoper tožnika je bil v veljavi še ZUP/86. Ker ZUP/99 v 324. členu določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo končajo po določbah ZUP/86, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, da v obravnavanem primeru zoper tožnika nadaljuje po določbah ZUP/86, pravilna.
Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov namen izplačila v tem postopku obravnavane odpravnine s strani tožeče stranke ni bil v tem, da se delavcu, ki mu zaradi operativnih razlogov ne more več zagotavljati dela zagotovi določena socialno varnost, temveč zgolj v tem, da se doseže izplačilo, ki ne bo zapadlo obveznosti plačila davkov in drugih dajatev. Ker pa je po 1. odstavku 16. člena ZDoh osnova za davek od osebnih prejemkov plača, nadomestilo plače in drug prejemek iz delovnega razmerja, zmanjšan za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, iz podatkov upravnih spisov pa izhaja, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da je tožnica delavcu izplačala prejemek, ki ga vsebinsko ni mogoče opredeliti kot odpravnino za trajno presežnega delavca, je tudi po presoji sodišča odločitev prvostopnega organa in tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
ZZZDR člen 198, 220, 194/1, 194/2, 195, 183, 187, 194, 178, 178/2, 178/3, 198, 220, 194/1, 194/2, 195, 183, 187, 194, 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil člen 13, 13.
Glavno vodilo organa pri postavitvi in pri spremljanju dela skrbnika je varstvo pravic in koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo.
Skrbnik mora centru za socialno delo v skrbniškem poročilu navesti vse podatke, ki jih določa 2. odstavek 194. člena ZZZDR in 13. člen Pravilnika o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, in jih ustrezno dokumentirati - izkazati.
ZIKS-1 člen 82/1, 24, 24/1-1, 82, 82/1, 24, 24/1-1, 82.
prekinitev prestajanja zaporne kazni
Prekinitev prestajanja zaporne kazni je le izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevane podlage, to je hujše bolezni, zaradi katere obsojenec ni zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in s strani lečečih zdravnikov izrecno ugotovljena. V obravnavanem primeru pa so zdravniki tožniku le priporočili, naj "po možnosti nadaljuje zdravljenje v domačem okolju", kar pa po presoji sodišča za izkaz hujše bolezni in s tem za prekinitev prestajanja kazni zapora, ne zadostuje.
ZDoh člen 15, 16. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davki in prispevki - izvirna knjigovodska listina - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčenju
V zvezi z uporabo Sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčenju z Italijo je treba ugotoviti kakšen status ima italijanski poslovni partner in za kakšno vrsto dohodka gre.
ZUP člen 77, 74, 74, 77. ZPD člen 22, 26, 38, 22, 26, 38. ZDoh člen 67, 68, 67, 68. ZDDPO člen 12, 12, 12. ZDavP člen 15a, 30, 15a, 30.
prometni davek - davek od dobička pravnih oseb
Po drugem odstavku 22. člena ZPD sta tako obračun kot plačilo davka vezana na plačilo storitve. Ker v konkretnem primeru najemnina ni bila plačana, ni bilo podlage za obračun in ne za plačilo prometnega davka in ima torej tožeča stranka prav, ko ugovarja naloženemu plačilu zamudnih obresti.
Ker na ugovore v pripombah na zaprosilo in v pritožbi ni bilo v celoti odgovorjeno, je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje odpravo določbe.
Za davčno priznavanje odhodkov ni dovolj, da se je tožeča stranka pogodbeno zavezala za plačilo stroškov garancije, ampak mora biti plačilo poroštva tujemu dobavitelju tudi dejansko izkazano.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - odhodek davčnega zavezanca - odpis terjatev
Dokler neka listina ni verodostojna, se na njeni podlagi uveljavljane odhodke ne more presojati, ali predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Tožena stranka je pravilno uporabila SRS standard 5, ko je ugotovila, da za terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali ki niso poravnane v rednem roku, potrebno izkazati kot dvomljive in sporne, česar pa tožnik, kot sama priznava v tožbi, ni storil.
skupinski davčni obračun - davek od dobička pravnih oseb
Sestava skupine, za katero se z odločbo (najmanj za tri leta) odobri priprava skupinskega davčnega obračuna, je vezana na odločbo o odobritvi in s tem določena kot obvezna in nespremenljiva. Obdavčenje na podlagi skupinskega davčnega obračuna pomeni davčno ugodnost, za katere pridobitev in ohranitev morajo davčni zavezanci izpolnjevati v zakonu določene pogoje. Čim ti v času, za katerega je ugodnost odobrena, pogojev več ne izpolnjujejo, ugodnost v celoti izgubijo, s čemer nastopi obveznost naknadnega obračuna in plačila davka. S prenehanjem posameznega člana skupine preneha skupina, na katero se odobritev nanaša.
ZZZDR člen 106, 106. ZUS člen 65/1, 26, 26/2, 65, 26/2, 65, 65/1, 26.
molk organa
Po 2. odstavku 26. člena ZUS sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem času, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Iz tožbi priloženih listin izhaja, da je predpisani rok za izdajo odločbe potekel, da sta tožnika po poteku tega roka ponovno zahtevala izdajo odločbe in da tožena stranka tudi na ponovno zahtevo odločbe ni izdala.
ukrep državnega organa brez pravnega naslova - denacionalizacijski upravičenec
Določbe 4. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da prehod premoženja v državno last zaradi ukrepa državnega organa brez pravnega naslova, ki je lahko podlaga za denacionalizacijo, ni časovno vezan. To določbo je mogoče razlagati le tako, da je denacionalizacija možna v zvezi s tistim ukrepom, ki ga je državni organ izvršil do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963, to je do 7. 4. 1963.
Podatkov, ki so ugotovljeni v postopku, predpisanem v Zakonu o zemljiškem katastru - mejnem ugotovitvenem postopku, postopku nove izmere - in ki niso izpodbiti v postopku in na način, na kakršnega jih je mogoče izpodbiti, ni mogoče spremeniti s posebno odločbo. Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo napraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim podzakonskim predpisom in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo geodetski organi.
Po razlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž in 3. odstavka 63. člena ZDen obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila članica Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov, potrebno izkazati z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
ugotavljanje višine odškodnine, dane ob podržavljenju
Pri ugotavljanju višine ob podržavljanju dane odškodnine prejem praviloma ni bistven, presojati je treba zgolj možnost realizacije določene odškodnine.
V primeru, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je zato navedbo, da o konkretni zadevi tožena stranka še ni odločala zaradi velikega pripada zadev, presojalo glede na podatke v tožbi in priloženih listin o teku postopka. Sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni procesni predpostavki za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena ZUS. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o prošnji tožnika z dne 24. 11. 1999.
uporaba podzakonskega predpisa - vrednotenje kmetijskega zemljišča
Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja je primerna pravna podlaga tudi za ugotavljanje sedanje vrednosti odškodnin, odmerjenih za nacionalizirana kmetijska zemljišča, pri čemer je ugotavljanje paritete dejansko vprašanje, ki v postopku dopušča nasprotni dokaz.
Tudi, če se določene parcele po dolgoročnem planu nahajajo na območju urejanja, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in bi bile glede na 2. člen Zakona o stavbnih zemljiščih stavbna zemljišča, je pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, treba uporabiti 6. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Da se sporne parcele uporabljajo v kmetijske namene, izhaja iz posestnih listov, iz katerih je razvidno, da so zemljišča opredeljena s katastrsko kulturo. Torej parcele niti po dejanski rabi in niti v formalnem smislu niso izgubile statusa kmetijskih zemljišč.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 57, 57/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6/2-3, 6/2-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/1, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/3. Statut Univerze v Ljubljani člen 47, 47/3, 51, 51/4, 206, 230, 236, 236/2, 237, 237-2, 237-3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/4-5.
izvolitev v naziv visokošolski učitelj - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka - polje proste presoje - nedoločen pravni pojem - avtonomija državne univerze - pravica dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji - pravica do pravnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - načelo sorazmernosti
Državna univerza ima v postopku izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev možnost diskrecije pri opredeljevanju nedoločnih pravnih pojmov iz zakonskega dejanskega stanu materialne narave, kot je v konkretnem primeru nedoločni pravni pojem "skrb za raziskovalni oziroma umetniški naraščaj". Tožena stranka lahko polje proste presoje koristi tudi na podlagi (novega) načelnega stališča, ki ga sprejme habilitacijska komisija po izdaji prvostopenjske odločbe. Vendar pa mora diskrecijsko oceno tožena stranka podati na podlagi zadostnih razlogov, mora pojasniti dejansko stanje stvari, ustrezne utemeljitve dejanskega stanja in preudarke, ki so vodili toženo stranko pri odločanju in s tem podati zadostno vsebino nedoločnemu pravnemu pojmu "skrb za raziskovalni naraščaj". Poleg tega pa mora odgovoriti na ključne pritožbene navedbe (smiselna uporaba 2. odstavka 254. člena ZUP).
ZAzil člen 61, 61. ZUP člen 144, 144/1-1, 144, 144/1-1.
azil - posebna oblika zaščite
Organ prve stopnje in tožena stranka sta upoštevala, da tožnik le ponavlja svoje razloge, ki jih je že navedel v svoji prošnji za azil, pri zahtevi za posebno obliko zaščite ne navaja zakaj meni, da bi bil ogrožen v primeru vrnitve v matično državo. Vse objektivne okoliščine ogroženosti pa so bile presojene že v azilnem postopku.
Ni razlogov, da organ prve stopnje ne bi odločil na podlagi 1. točke 1. odstavka 144. člena ZUP, ker tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev in zaključkov tožene stranke in ne obrazlaga zakaj trdi, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
poseg v človekove pravice - povrnitev škode - načelo subsidiarnosti - molk organa - spor polne jurisdikcije
Ker tudi iz podatkov v spisu in tožbenega predloga očitno izhaja, da ni podan poseg v katero od ustavnih pravic iz 34. ali 35. člena Ustave RS, niso podani pogoji, da bi sodišče samo odločilo o stvari na podlagi določila 1. odstavka 2. člena ZUS v povezavi z določilom 1. odstavka 65. člena ZUS. Ker v konkretnem primeru sploh še ni ugotovljena protipravnost ravnanja organa na prvi stopnji upravnega postopka v zvezi s katerim tožnik uveljavlja škodo, bi odločanje o škodi pomenilo bistveno podaljševanje postopka v upravnem sporu, spor v zvezi s škodo pa bo lahko ustrezno rešen v ponovnem upravnem postopku ali pa v pravdnem postopku.