Po razlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž in 3. odstavka 63. člena ZDen obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila članica Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov, potrebno izkazati z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
V primeru, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je zato navedbo, da o konkretni zadevi tožena stranka še ni odločala zaradi velikega pripada zadev, presojalo glede na podatke v tožbi in priloženih listin o teku postopka. Sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni procesni predpostavki za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena ZUS. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o prošnji tožnika z dne 24. 11. 1999.