določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče - tehtni razlog - nepristranskost sodišča - brezplačna pravna pomoč
Kot drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti se v smislu 67. člena ZPP šteje lahko tudi objektivna nepristranskost. Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih postopkih dodeljevanja BPP same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog za delegacijo pristojnosti in sicer utemeljen dvom v nepristranskost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave – odpoved procesni pravici
Odpoved določenim procesnim pravicam, zaradi hitrejšega poteka in končanja glavne obravnave, mora biti izrecna in nedvoumna ter ne sme dopuščati različnih razlag. Vsebina zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne daje podlage za ugotovitev, da se je obdolženec zavestno odpovedal pravici do sojenja pred senatom. Iz zapisnika namreč ne izhaja določno, ali je bil obdolženec natančno poučen o procesnih pravicah, ki jih ima po zakonu in katerim se lahko odpove.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljitev sodišča glede neogibnosti pripora oziroma njegove nenadomestljivosti z drugim milejšim ukrepom je potrebno povezati z ostalimi razlogi sklepa, iz katerih je razvidno, da je pri obdolžencu podana visoka in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1. URS člen 2, 14, 14/2, 50, 50/3, 155. ZPP člen 339, 339/2-8.
zdravstveno varstvo vojnih veteranov - plačilo zdravstvenih storitev – sprememba na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) - ni poseženo v pravico revidenta za nazaj - je pa poseženo v njegovo pravico za naprej - razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu - nevročitev odgovora na tožbo kot relativna kršitev postopka
Prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da določbi ne posegata v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za nazaj, zato nista v neskladju s 155. členom Ustave. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic namreč ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Posegata pa ti določbi 231. člena ZUJF v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za naprej, to je v pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnim veteranom, ki ne izpolnjujejo pogojev po novi ureditvi, ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada več, zato izpodbijana ureditev posega v načelo varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Vendar pa za tak poseg obstaja stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, to je ogrožena finančna zmožnost države za zagotavljanje te in drugih socialnih dajatev, ta ureditev povojnih veteranov ne prizadeva prekomerno, saj je zakonodajalec pravico pridržal za socialno ogrožene vojne veterane, drugim, ki jim po novi ureditvi pravica ne pripada več, pa je zagotovil ustrezen čas, da se prilagodijo na nove okoliščine, zato izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.
Ne vročitev odgovora na tožbo ni absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu, temveč relativna kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi take kršitve je na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 mogoče z revizijo uspeti le, če je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča, na katero se med drugim sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Navedena odločba Ustavnega sodišča pa je del materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati in ga je dolžno tudi uporabiti v svojih odločbah.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - trditveno in dokazno breme - novi dokazi - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je dopustno po zaključku prvega naroka zaradi neuspeha dokazovanja v okviru iste dokazne teme (dokazovanja trditev o sredstvih na bančnem računu prve toženke) predlagati nove dokaze (poizvedbe pri banki o sredstvih prve toženke, ki so zaradi sklenjene pogodbe o vezavi sredstev knjižno prenesena na račun banke), (2) ali gre v takem primeru za prepozen in nedovoljen (poizvedovalni) dokaz ter (3) ali je sodišče dolžno ugotavljati krivdo stranke ter v razlogih dokaznega sklepa in odločbe podati razloge v zvezi s tem (286. člen ZPP).
ZOR člen 103, 103/1, 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 759/1, 761. ZPP člen 7, 212, 216, 216/1.
pogodba o naročilu - poplačilo prevzemnika posla - delež prisojenega zneska kot cena pogodbe - neveljavnost pogodbe - ničnost - konvalidacija - pogoji za konvalidacijo - teorija realizacije - trditvena podlaga - odločanje po prostem preudarku
Konvalidacija ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju dejstev, na katerih je temeljilo svoj
prosti preudarek, imelo podlago v tožnikovih navedbah. Res je, da so trditve in dokazi skopi oziroma da tožnik ni navedel vseh dejstev in predložil vseh dokazov, ki bi še lahko utemeljevali njegov zahtevek po višini. Vendar je bistveno, da bi bilo glede na okoliščine primera ugotavljanje natančnega zneska nagrade nemogoče oziroma neekonomično. Zato je sodišče prve stopnje v okviru tistih dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval in dokazoval, nagrado utemeljeno določilo ob uporabi 216. člena ZPP. Niso namreč odločilna samo tista dejstva, ki pripeljejo do zavrnitve zahtevka ali do njegove ugoditve (ali do ugotovitve, da je utemeljen ravno znesek, postavljen v tožbenem zahtevku), ampak tudi tista dejstva, ki pripeljejo do delne zavrnitve ali delne ugoditve zahtevku.
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršitelj v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstva, da je toženec izvršitelj s sedežem na območju krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati kot pojem drugega tehtnega razloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017304
URS člen 14, 22. ZOR člen 195, 195/2, 200, 202. OZ člen 181. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 337, 337/1, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - spolna zloraba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let - kaznivo dejanje spolnega nasilja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spolne integritete - odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - podlage odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - denarna renta - delovna zmožnost oškodovanca - izgubljeni zaslužek - dovoljenost odgovora na revizijo - državni pravniški izpit - laična vloga
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali popolna nezmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnica ni delno ali v celoti nesposobna za delo. Če pa je tožnica kot oškodovanka sposobna pridobivanja, kljub večjim naporom, ki jih mora vlagati, pa ni upravičena do denarne rente. Povečani napori se lahko upoštevajo zgolj pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, kar sta nižji sodišči storili. V primeru zahtevka za plačilo denarne rente na podlagi drugega odstavka 195. člena ZOR pa je to razlog za zavrnitev zahtevka.
dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oz. o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.
V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017359
ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 761. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - ničnost pogodbenega določila - plačilo mandatarja - dogovor o deležu na prisojenem znesku - prepoved manjšega pomena - konvalidacija - realizacija pogodbe
Primarni razlog, da določbe drugega odstavka 107. člena ZOR v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, je v tem, da pogodba ni bila izvršena. Ničnost se nanaša ravno na tisto izpolnitev, ki ni bila izvršena, in sicer na toženkino obveznost plačila (oziroma način njene določitve). Konvalidacija zaradi prepovedi manjšega pomena pride v poštev le v primerih, ki bi sicer prenehali pridobljeni učinki pogodbe, ne pa v primerih, ko se zahteva izpolnitev pogodbe.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva – to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava tožbenega zahtevka - odškodnina - povrnitev stroškov gospodarjenja - nadomestilo - obseg povračila - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V skladu z ustaljeno prakso pri zahtevku po drugem odstavku 72. člena ZDen ne gre za odškodninski ali obogatitveni zahtevek, ampak za nadomestilo, odmeno, oškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. sodišči pri izračunu višine nadomestila pravilno nista upoštevali stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem in upravljanjem predmetnih gozdov, ker jih tožnici, kot lastnici zasebnega gozda, po nobenem predpisu ne bi bili dolžni plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017237
ZDMV člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost države za delo davčnega organa - davek na motorna vozila - rok za odmero davka - molk organa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja pomena pravnomočnosti odmere davka na motorna vozila, niso podani.