ZUS-1 člen 2, 2/1, 33, 33/1-2, 36, 36/1-6. ZJZ člen 16, 16/1, 16/2, 16a, 16a/2. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - narava upravnega spora - akt, ki očitno ne posega v pravice tožnika - javna prireditev - izbira izvajalca nujne medicinske pomoči - dogovor z organizatorjem - splošna korist
Tožeča stranka kot izvajalka javne zdravstvene službe, z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonito izdanega dovoljenja za javno prireditev, z navedbo izvajalca nujne medicinske pomoči, ki pa po njenih navedbah tega ni opravljal, temveč je to zanj delal nekdo drug, ki pa za to ni izpolnjeval pogojev, in ob tem, da niti ne zatrjuje, da bi morala biti ona izbrana za izvajalca nujne medicinske pomoči na tej prireditvi ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon odprte osebne koristi.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 156, 156-6. Zces-1 člen 5, 5/6.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije – opomin - omilitev kazni
Sodišča in prekrškovni organi so vezani na kaznovalni okvir, ki ga določa zakon. V primeru prekrška po šestem v zvezi z osmim odstavkom 5. člena ZCes-1 je globa določena v fiksnem znesku in ne v razponu, zato tudi ni mogoče uporabiti določb o individualizaciji sankcij. Sodišče lahko v takem primeru od predpisane sankcije odstopi le v izjemnih primerih, in sicer če so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev sankcije ali izrek opomina.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta, št. 604/2013 člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/2-2, 51/4, 51/5, 75, 75/1, 75/4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 63, 63/2-2.
omejitev gibanja - istovetnost stranke - dvom - javni red - zagotovitev prisotnosti v RS - begosumnost - sprememba rojstnega datuma - postopek predaje - sorazmernost - pridržanje - ustno zaslišanje - neskladje v navedbah stranke - začasna odredba
Dodatni razlog za omejitev gibanja je, tako kot to sicer izhaja iz izpodbijanega sklepa tožene stranke, da je poleg neugotovljene tožnikove istovetnosti in izraženega dvoma o njegovi zatrjevani istovetnosti, podana še tožnikova begosumnost, kar pa ni sporno niti za sodišče prve stopnje. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi ključni element, ki ob pravilni uporabi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravičuje ukrep omejitve tožnikovega gibanja na omenjeni podlagi. Poleg tega, da ima ukrep omejitve gibanja zaradi neugotovljene istovetnosti lahko tudi preventivni namen, saj se v takem primeru niti točno ne ve, kdo prosilec za mednarodno zaščito pravzaprav je, to pomeni, da je tak ukrep lahko upravičen tudi zaradi zavarovanja javnega reda, prav tako se z istim razlogom lahko zasleduje cilj, da se zaradi postopka ugotavljanja prosilčeve istovetnosti in zaradi odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ali o njegovi predaji pristojni državi tudi dejansko zagotovi njegova prisotnost v Republiki Sloveniji.
ZKP člen 371,371/1-2, 371/1-8, 372, 372-3, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar – nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za že razsojeno stvar bi lahko šlo le, če bi bil obsojenec pravnomočno obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, kasnejši kazenski postopek pa bi obsegal njegova ravnanja, ki bi jih bilo mogoče vključiti v že razsojeno nadaljevano kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 105, 105/3-11. ZDavP-2 člen 44, 44/1, 44/3, 65, 106, 106/2, 106/5, 133, 133/3, 155, 155/1-7. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davčna izvršba - nastanek dohodninske obveznosti - nastanek terjatve države - zapadlost davčne terjatve - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na izterjavo davka - odpis davka - ustavitev davčne izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408.
člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009).
Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti, prvostopenjski davčni organ 16. 11. 2011 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - trditveno in dokazno breme - novi dokazi - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je dopustno po zaključku prvega naroka zaradi neuspeha dokazovanja v okviru iste dokazne teme (dokazovanja trditev o sredstvih na bančnem računu prve toženke) predlagati nove dokaze (poizvedbe pri banki o sredstvih prve toženke, ki so zaradi sklenjene pogodbe o vezavi sredstev knjižno prenesena na račun banke), (2) ali gre v takem primeru za prepozen in nedovoljen (poizvedovalni) dokaz ter (3) ali je sodišče dolžno ugotavljati krivdo stranke ter v razlogih dokaznega sklepa in odločbe podati razloge v zvezi s tem (286. člen ZPP).
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370 370/2. OZ člen 131, 149, 150.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Vijačenje in sestavljanje že postavljenih opažnih sten ni nevarno delo (delo s povečano nevarnostjo) glede na 149. in 150. člen OZ, zato objektivna odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo škodo ni podana. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem upoštevaje izrecno prepoved plezanja po opažnih stenah in tožnikovo zavedanje te prepovedi ter ugotovitev, da bi tožnik lahko in moral za dostop do sodelavca uporabiti ustrezen prehod skozi prostore objekta, pa je pravilen tudi zaključek obeh sodišč, da toženkin zavarovanec ni ravnal protipravno (nedopustno), zato ni podana njegova krivdna odgovornost po 131. členu OZ.
ZOR člen 103, 103/1, 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 759/1, 761. ZPP člen 7, 212, 216, 216/1.
pogodba o naročilu - poplačilo prevzemnika posla - delež prisojenega zneska kot cena pogodbe - neveljavnost pogodbe - ničnost - konvalidacija - pogoji za konvalidacijo - teorija realizacije - trditvena podlaga - odločanje po prostem preudarku
Konvalidacija ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju dejstev, na katerih je temeljilo svoj
prosti preudarek, imelo podlago v tožnikovih navedbah. Res je, da so trditve in dokazi skopi oziroma da tožnik ni navedel vseh dejstev in predložil vseh dokazov, ki bi še lahko utemeljevali njegov zahtevek po višini. Vendar je bistveno, da bi bilo glede na okoliščine primera ugotavljanje natančnega zneska nagrade nemogoče oziroma neekonomično. Zato je sodišče prve stopnje v okviru tistih dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval in dokazoval, nagrado utemeljeno določilo ob uporabi 216. člena ZPP. Niso namreč odločilna samo tista dejstva, ki pripeljejo do zavrnitve zahtevka ali do njegove ugoditve (ali do ugotovitve, da je utemeljen ravno znesek, postavljen v tožbenem zahtevku), ampak tudi tista dejstva, ki pripeljejo do delne zavrnitve ali delne ugoditve zahtevku.
ZD člen 177. ZPP člen 24, 24/1, 25, 2572. ZS člen 114, 114/3. ZUODNO člen 8-53.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni zakon je bil sicer razveljavljen z ZUODNO, ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten. V skladu z 53. točko 8. člena Zakona o območjih občin katastrska občina Zgornje Grušovje, kjer je imela zapustnica ob smrti stalno prebivališče, spada v območje občine Slovenske Bistrice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017237
ZDMV člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost države za delo davčnega organa - davek na motorna vozila - rok za odmero davka - molk organa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja pomena pravnomočnosti odmere davka na motorna vozila, niso podani.
SZ-1 člen 17, 30, 48, 50, 71, 72, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 82. SPZ člen 112, 113, 114, 118. SZ člen 146. OZ člen 70, 271, 275, 346, 347, 349, 355/1-5, 355/1-6, 395, 404, 434. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20, 21a.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - vpis v register - solidarna odgovornost članov skupnosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - obveznosti etažnega lastnika - terjatev skupnosti etažnih lastnikov - zastaranje - zastaralni rok - terjatev upravnika večstanovanjske stavbe
Terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče enako obravnavati kot terjatev upravnika, saj se v bistvenem razlikujeta. Presoja sodišč, da terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče subsumirati pod 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ, je pravilna.
V obravnavani zadevi je pokojna M. M. s premoženjem razpolagala z izročilno pogodbo še za časa življenja, zaradi česar premoženja, ki naj bi sestavljalo njeno zapuščino, ni bilo. Pokojna mati pravdnih strank je pogodbo sklenila le s toženko, ker pa tožnica kot sodedinja z izročitvijo navedenih nepremičnin ni soglašala oziroma pri tem ni sodelovala, so se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štele kot darilo toženi stranki. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj odločili pravilno, da predmetna tožba ni t. i. dediščinska tožba ter pravilno uporabili določbo 41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), v skladu s katero imajo nujni dediči pravico zahtevati vrnil daril v roku treh let od zapustnikove smrti.
Ugotovilo je, da je prišlo z vložitvijo tožničine pravočasne vloge v zapuščinskem postopku z dne 3. 2. 2000 do pretrganja zastaranja ter pravilno, da je zastaralni rok po pretrganju znova začel teči najkasneje z dnem 27. 9. 2000, ko je odločba zapuščinskega sodišča postala pravnomočna. Ker je bila tožba v predmetni zadevi vložena 31. 8. 2010, je tožničin zahtevek na vrnitev daril zastaral.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršitelj v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstva, da je toženec izvršitelj s sedežem na območju krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati kot pojem drugega tehtnega razloga.
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava tožbenega zahtevka - odškodnina - povrnitev stroškov gospodarjenja - nadomestilo - obseg povračila - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V skladu z ustaljeno prakso pri zahtevku po drugem odstavku 72. člena ZDen ne gre za odškodninski ali obogatitveni zahtevek, ampak za nadomestilo, odmeno, oškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. sodišči pri izračunu višine nadomestila pravilno nista upoštevali stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem in upravljanjem predmetnih gozdov, ker jih tožnici, kot lastnici zasebnega gozda, po nobenem predpisu ne bi bili dolžni plačati.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva – to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oz. o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.
V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017304
URS člen 14, 22. ZOR člen 195, 195/2, 200, 202. OZ člen 181. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 337, 337/1, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - spolna zloraba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let - kaznivo dejanje spolnega nasilja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spolne integritete - odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - podlage odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - denarna renta - delovna zmožnost oškodovanca - izgubljeni zaslužek - dovoljenost odgovora na revizijo - državni pravniški izpit - laična vloga
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali popolna nezmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnica ni delno ali v celoti nesposobna za delo. Če pa je tožnica kot oškodovanka sposobna pridobivanja, kljub večjim naporom, ki jih mora vlagati, pa ni upravičena do denarne rente. Povečani napori se lahko upoštevajo zgolj pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, kar sta nižji sodišči storili. V primeru zahtevka za plačilo denarne rente na podlagi drugega odstavka 195. člena ZOR pa je to razlog za zavrnitev zahtevka.