ZPP člen 394, 394-9. ZPIZ-1 člen 101, 101/1. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - obnova postopka - sprememba odločb ZPIZ - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev podpisa
Ker se je prvotna sodba opirala na odločbo drugega organa (organov ZPIZ), ta pa je bila pravnomočno odpravljena (pravilno: spremenjena), sta bili sodišči v obnovljenem postopku dolžni upoštevati tako spremenjeno odločbo.
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.
Sodišče druge stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabilo, in revizijski razlogi niso utemeljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost delodajalca - izguba naročnika
Ni sprejemljiva razlaga tožnice, da izguba enega naročnika ne more predstavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka opravlja eno in isto dejavnost na območju celotne Slovenije in ima tudi delavce zaposlene na delovnih mestih čistilca po celi Sloveniji. Vendar to ne more pomeniti, da gre za zlorabo, če tožena stranka ob izgubi naročnika v N., istočasno zaposli delavca drugje na območju Slovenije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja – načelo neposrednosti - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je prekršilo načelo neposrednosti in nedopustno poseglo v ustavno pravico do poštenega sojenja s tem, ko je, ne da bi na pritožbeni obravnavi samo zaslišalo že imenovane obremenilne oziroma razbremenilne priče, sprejelo drugačno oceno o njihovi verodostojnosti kot sodišče prve stopnje, ki je te iste priče na glavni obravnavi zaslišalo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo (obsodilno) sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe očitanih kaznivih dejanj. Ker pa v obrazložitvi sodbe jasnih razlogov za takšno svojo odločitev ni navedlo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo obravnavanega gospodarskega poslopja.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
Dogovor pravdnih strank ob izročitvi denarja ni ustrezal vsebini posojilne pogodbe, ki mora vsebovati tudi zavezo za vrnitev posojenega, pač pa vsebini darilne pogodbe. Zato je bila zavrnitev glavnega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Ker je namen preklica varovanje darovalčevega premoženjskega stanja, je odločilno, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Take spremembe tožnik ni dokazal.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/1-2, 36. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3. ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva - namen določbe o nujnosti
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne ureja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 47/4, 89, 89/3. ZNP člen 144.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodnina
Primerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatve v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost terjatve v tuji valuti se po ustaljeni sodni praksi določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe in ta vrednost je odločilna tudi za presojo pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spornega predmeta v postopku ob enakem tožbenem zahtevku spremenljiva, bi namreč vnašalo v postopek pravno negotovost.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi člen 13, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – odreditev pripora - begosumnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V 16. členu Pogodbe o izročitvi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je posebej določeno, da se po prejemu prošnje za izročitev zoper zahtevano osebo ob izpolnjenih formalnih pogojih za izročitev nemudoma odredi pripor, razen če izročitve ni mogoče dovoliti, neobstoj razloga za izročitev pa bo zahtevana oseba lahko uveljavljala v postopku za izdajo sklepa o tem, da so pogoji za izročitev izpolnjeni oziroma da se prošnja za izročitev zavrne.
pogodbena odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost avtošole - odgovornost inštruktorja vožnje - padec z motornim kolesom - poškodba ob učenju vožnje z motornim kolesom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostitev odgovornosti
Nepravilno je utemeljevanje objektivne odgovornosti sodišč prve in druge stopnje na podlagi splošne določbe 150. člena OZ, ki določa pravni standard nevarne dejavnosti. Slednjo predstavlja lahko le tista dejavnost, iz katere izvira povečana oziroma neobičajna nevarnost, ki je praviloma ni mogoče preprečiti, ne glede na to ali izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti. Učenje za usposabljanje vožnje z motornim kolesom za pridobitev vozniškega dovoljenja, še posebej, če gre za kandidate, ki so že končali ali skoraj končali usposabljanje, ne more predstavljati takšne povečane nevarnosti oziroma neobičajne nevarnosti za nastanek škode, ki bi lahko predstavljal konstitutivni element in nujen pogoj za izpolnitev tega nedoločnega pravnega standarda; ob pravilnem ravnanju tako usposobljenega učenca vožnje, ki upošteva navodila učitelja o načinu in hitrosti vožnje, namreč do padcev na učnem poligonu praviloma ne prihaja, kljub temu, da je na motornem kolesu, ki predstavlja relativno nestabilno vozilo, nujno prepuščen samemu sebi, tako, da učitelj padca fizično ne more preprečiti. To še posebej velja v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka z neustrezno vožnjo mimo stožca povzročila svoj padec.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Uredba Dublin III) člen 28, 28/2, 28/3. URS člen 19, 19/2. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 77.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - znatna nevarnost, da bi oseba pobegnila - sorazmernost ukrepa - možnost uporabe manj prisilnih ukrepov - ugotavljanje istovetnosti - begosumnost - odvzem osebne svobode - test sorazmernosti
Ne glede na to, da sta pa po presoji Vrhovnega sodišča ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera podana oba razloga, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku omejila gibanje oziroma ga je pridržala, pa Vrhovno sodišče meni, da je tožnikova pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na izvrševanje izrečenega ukrepa tožene stranke na prostore Centra za tujce oziroma na način izvrševanja tega ukrepa v tem centru.