Zatrjevane neznosne razmere v tej zadevi niso razvezni razlog, ker skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno.
Toženca delno ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti, ker jima to onemogoča tožnica. Njeno nezaupanje glede bodočega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ob konkretno ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017539
OZ člen 275. Sodni red člen 163, 163/3.
pravica do zakonitega sodnika - zahtevek delodajalca - odškodnina za škodo, nastalo delavcu - subrogacija po zakonu - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka od tožencev zahteva povrnitev zneska, ki ga je po pravnomočni sodbi plačala policistu kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpel pri delu. Okoliščina, da toženca o postopku nista bila obveščena, pomeni, da imata zoper povračilni zahtevek tožeče stranke vse ugovore, kot bi jih imela, če bi ju tožil oškodovanec v odškodninski pravdi. Kljub temu pa ta spor ni odškodninski, zato je tudi trditveno in dokazno breme tožeče stranke drugačno, razlika pa je tudi v tem, da sodišče ne odmerja odškodnine oškodovancu, temveč presoja utemeljenost izplačila odškodnine, in sicer pri višini presoja primernost izplačane odškodnine oškodovancu glede na obseg škode, ki jo je utrpel.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Pravilen je tako zaključek pritožbenega sodišča, da med sklepom zapuščinskega sodišča z dne 21. 10. 2005 in vtoževano škodo ni vzročne zveze, saj se zapuščinski postopek 21. 10. 2005, kljub pripisu „sklep izide pisno“, ni končal in ni imel nobenih negativnih posledic za tožnika, ki je nato v njegovem nadaljevanju sodeloval.
Sodišče mora vedno vse trditve strank presoditi z vidika vseh pravnih podlag. Zato naj sodišče v ponovljenem postopku presodi, ali je toženki kot banki (t. j. pravni osebi, ki se poklicno ukvarja s tovrstnimi posli in jo zavezuje skrbnost dobrega strokovnjaka) moralo biti znano oziroma ji ni mogla ostati neznano (predvsem z vidika istočasnosti sklenitve pogodbe o odplačnem odstopu terjatve in izdaje sklepa izvršilnega sodišča), da je odstopila oziroma „prodala“ neobstoječo terjatev in gre za ravnanje, ki pomeni ničnostni razlog.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatve v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost terjatve v tuji valuti se po ustaljeni sodni praksi določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe in ta vrednost je odločilna tudi za presojo pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spornega predmeta v postopku ob enakem tožbenem zahtevku spremenljiva, bi namreč vnašalo v postopek pravno negotovost.
Dogovor pravdnih strank ob izročitvi denarja ni ustrezal vsebini posojilne pogodbe, ki mora vsebovati tudi zavezo za vrnitev posojenega, pač pa vsebini darilne pogodbe. Zato je bila zavrnitev glavnega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Ker je namen preklica varovanje darovalčevega premoženjskega stanja, je odločilno, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Take spremembe tožnik ni dokazal.
pogodbena odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost avtošole - odgovornost inštruktorja vožnje - padec z motornim kolesom - poškodba ob učenju vožnje z motornim kolesom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostitev odgovornosti
Nepravilno je utemeljevanje objektivne odgovornosti sodišč prve in druge stopnje na podlagi splošne določbe 150. člena OZ, ki določa pravni standard nevarne dejavnosti. Slednjo predstavlja lahko le tista dejavnost, iz katere izvira povečana oziroma neobičajna nevarnost, ki je praviloma ni mogoče preprečiti, ne glede na to ali izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti. Učenje za usposabljanje vožnje z motornim kolesom za pridobitev vozniškega dovoljenja, še posebej, če gre za kandidate, ki so že končali ali skoraj končali usposabljanje, ne more predstavljati takšne povečane nevarnosti oziroma neobičajne nevarnosti za nastanek škode, ki bi lahko predstavljal konstitutivni element in nujen pogoj za izpolnitev tega nedoločnega pravnega standarda; ob pravilnem ravnanju tako usposobljenega učenca vožnje, ki upošteva navodila učitelja o načinu in hitrosti vožnje, namreč do padcev na učnem poligonu praviloma ne prihaja, kljub temu, da je na motornem kolesu, ki predstavlja relativno nestabilno vozilo, nujno prepuščen samemu sebi, tako, da učitelj padca fizično ne more preprečiti. To še posebej velja v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka z neustrezno vožnjo mimo stožca povzročila svoj padec.
Tožilčeva pravica do spremembe obtožnega akta ni vezana na čas, ki preteče od časa storitve kaznivega dejanja do sojenja, mora pa tožilec to spremembo napraviti v teku sojenja do konca dokaznega postopka.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/1-2, 36. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3. ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva - namen določbe o nujnosti
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne ureja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Storilec kaznivega dejanja poneverbe mora biti upravičen na pravno veljaven način razpolagati s tujim premoženjem, sodišče pa v obrazložitvi svoje sodbe ni pojasnilo, na podlagi katerih okoliščin je sklepalo, da je obsojenka imela pravico razpolagati z denarjem oškodovanke.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo obravnavanega gospodarskega poslopja.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1014916
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZTuj-2 člen 73, 75, 75/1, 75/2.
začasna odredba - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - dovolitev zadrževanja - izplačilo denarne pomoči
Predlagana začasna ureditev stanja ni neposredno vezana na izpodbijana sklepa oziroma zatrjevana težko popravljiva škoda ni posledica izpodbijanih sklepov. Tožeča stranka namreč s tožbo izpodbija procesna sklepa o zavrženju vloge za dovolitev zadrževanja in sporno vprašanje je pravilnost zavrženja. Tudi v primeru ugoditve tožbi, če bi prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da uporabljene določbe ZUP ne dajejo podlage za zavrženje vlog, tožeča stranka ne bi bila upravičena do denarne pomoči oziroma ne bi dobila dovoljenja za zadrževanje v RS. O tem bi namreč morala tožena stranka šele odločati (po vsebini, to je meritorno).
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006282
URS člen 3a. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
uravnoteženje javnih financ - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - enakost obravnavanja pri zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča - obveznost odločanja Ustavnega sodišča - diskriminacija - starost - predhodno vprašanje SEU
Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna. Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
Ker revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone
ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
Vrhovno sodišče je dolžno sprejeti sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, kadar je odločba Vrhovnega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti. Vendar le, če SEU o takem ali podobnem vprašanju še
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
letni dodatek – upravičenci do letnega dodatka - delna pokojnina
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.