SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 47/4, 89, 89/3. ZNP člen 144.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodnina
Primerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/1-2, 36. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3. ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva - namen določbe o nujnosti
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne ureja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
Dogovor pravdnih strank ob izročitvi denarja ni ustrezal vsebini posojilne pogodbe, ki mora vsebovati tudi zavezo za vrnitev posojenega, pač pa vsebini darilne pogodbe. Zato je bila zavrnitev glavnega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Ker je namen preklica varovanje darovalčevega premoženjskega stanja, je odločilno, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Take spremembe tožnik ni dokazal.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
pogodbena odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost avtošole - odgovornost inštruktorja vožnje - padec z motornim kolesom - poškodba ob učenju vožnje z motornim kolesom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostitev odgovornosti
Nepravilno je utemeljevanje objektivne odgovornosti sodišč prve in druge stopnje na podlagi splošne določbe 150. člena OZ, ki določa pravni standard nevarne dejavnosti. Slednjo predstavlja lahko le tista dejavnost, iz katere izvira povečana oziroma neobičajna nevarnost, ki je praviloma ni mogoče preprečiti, ne glede na to ali izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti. Učenje za usposabljanje vožnje z motornim kolesom za pridobitev vozniškega dovoljenja, še posebej, če gre za kandidate, ki so že končali ali skoraj končali usposabljanje, ne more predstavljati takšne povečane nevarnosti oziroma neobičajne nevarnosti za nastanek škode, ki bi lahko predstavljal konstitutivni element in nujen pogoj za izpolnitev tega nedoločnega pravnega standarda; ob pravilnem ravnanju tako usposobljenega učenca vožnje, ki upošteva navodila učitelja o načinu in hitrosti vožnje, namreč do padcev na učnem poligonu praviloma ne prihaja, kljub temu, da je na motornem kolesu, ki predstavlja relativno nestabilno vozilo, nujno prepuščen samemu sebi, tako, da učitelj padca fizično ne more preprečiti. To še posebej velja v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka z neustrezno vožnjo mimo stožca povzročila svoj padec.
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Storilec kaznivega dejanja poneverbe mora biti upravičen na pravno veljaven način razpolagati s tujim premoženjem, sodišče pa v obrazložitvi svoje sodbe ni pojasnilo, na podlagi katerih okoliščin je sklepalo, da je obsojenka imela pravico razpolagati z denarjem oškodovanke.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatve v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost terjatve v tuji valuti se po ustaljeni sodni praksi določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe in ta vrednost je odločilna tudi za presojo pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spornega predmeta v postopku ob enakem tožbenem zahtevku spremenljiva, bi namreč vnašalo v postopek pravno negotovost.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi člen 13, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – odreditev pripora - begosumnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V 16. členu Pogodbe o izročitvi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je posebej določeno, da se po prejemu prošnje za izročitev zoper zahtevano osebo ob izpolnjenih formalnih pogojih za izročitev nemudoma odredi pripor, razen če izročitve ni mogoče dovoliti, neobstoj razloga za izročitev pa bo zahtevana oseba lahko uveljavljala v postopku za izdajo sklepa o tem, da so pogoji za izročitev izpolnjeni oziroma da se prošnja za izročitev zavrne.
Ker pogodbeni stranki aneksa k Pogodbi, v katerem bi dogovorili drugačen rok izročitve stanovanja, nista sklenili, je zmotno prepričanje revidenta, da ga je lahko nadomestilo zaprosilo za soglasje (ki je v svojem tekstu vseboval tudi spremembo roka za izročitev stanovanja), katerega je bil končni kupec v skladu s Pogodbo dolžan pridobiti in ki je bil tožnici s strani izvajalca del v podpis ponujen šele na dan izročitve stanovanja, čeprav je tožnica zanj zaprosila že pred tem.
Zatrjevane neznosne razmere v tej zadevi niso razvezni razlog, ker skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno.
Toženca delno ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti, ker jima to onemogoča tožnica. Njeno nezaupanje glede bodočega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ob konkretno ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno.
Sodišče mora vedno vse trditve strank presoditi z vidika vseh pravnih podlag. Zato naj sodišče v ponovljenem postopku presodi, ali je toženki kot banki (t. j. pravni osebi, ki se poklicno ukvarja s tovrstnimi posli in jo zavezuje skrbnost dobrega strokovnjaka) moralo biti znano oziroma ji ni mogla ostati neznano (predvsem z vidika istočasnosti sklenitve pogodbe o odplačnem odstopu terjatve in izdaje sklepa izvršilnega sodišča), da je odstopila oziroma „prodala“ neobstoječo terjatev in gre za ravnanje, ki pomeni ničnostni razlog.
ZKP člen 201, 201/1-1. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor
Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1014916
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZTuj-2 člen 73, 75, 75/1, 75/2.
začasna odredba - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - dovolitev zadrževanja - izplačilo denarne pomoči
Predlagana začasna ureditev stanja ni neposredno vezana na izpodbijana sklepa oziroma zatrjevana težko popravljiva škoda ni posledica izpodbijanih sklepov. Tožeča stranka namreč s tožbo izpodbija procesna sklepa o zavrženju vloge za dovolitev zadrževanja in sporno vprašanje je pravilnost zavrženja. Tudi v primeru ugoditve tožbi, če bi prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da uporabljene določbe ZUP ne dajejo podlage za zavrženje vlog, tožeča stranka ne bi bila upravičena do denarne pomoči oziroma ne bi dobila dovoljenja za zadrževanje v RS. O tem bi namreč morala tožena stranka šele odločati (po vsebini, to je meritorno).
Če prosilec ne ravna v skladu s prisilnimi predpisi po ZMZ, se ne more uspešno sklicevati na določbe Procesne direktive ali Listine EU o temeljnih pravicah glede učinkovitega sodnega varstva.
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripadnik slovenske vojske - negativna ocena
Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.