ZSReg člen 7, 8. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006258
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – spor o plačevanju prispevkov - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - vrednost spornega predmeta
Spor o plačilu prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma o odpisu plačila teh prispevkov ni niti spor o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti spor o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripadnik slovenske vojske - negativna ocena
Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.
Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006269
ZPP člen 319. ZObr člen 100a. ZSPJS člen 3, 3/2.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar - plača - dodatki
Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006289
URS člen 3a. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZPP člen 374, 377, 384, 384/2. ZDSS člen 31, 31/2.
Revizija uveljavlja predvsem nestrinjanje z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev, ki bo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča oziroma predlaga, naj je Vrhovno sodišče ne upošteva.
Tožničini zahtevi ni mogoče slediti. Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo presojo in ugotovilo obstoj dopustnih ciljev, ki jih je zasledoval ZUJF, in ki niso v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po tretjem odstavku 1. člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
Utemeljene so revizijske navedbe, da tožena stranka in stranski intervenient nista niti zatrjevala niti dokazovala tožnikove nepazljivosti v zvezi z njegovim prelaganjem plošč (in s tem soprispevek k nastanku škode). Tožniku tudi ob ugotovitvah sodišč, da se je pri delu zelo mudilo, da je delo na enak način opravljal pred nesrečo že več kot mesec dni, da so bile plošče težke, velike, prašne, mastne, zaradi ležajev tudi nerodne ter da je ravnal na ustaljen način - kot povprečno skrben delavec, ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode. Še manj zato, ker sta sodišči istočasno presodili, da tožena stranka dela ni organizirala pravilno - tako da bi plošče nosila dva delavca, ne le en sam, tožnik pa je bil pri delu povprečno skrben.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006249
ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija - starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v
skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po taki presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
letni dodatek – upravičenci do letnega dodatka - delna pokojnina
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ker niso obstajali elementi delovnega razmerja, ni mogoče domnevati, da delovno razmerje obstaja in se je delo tožnika smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (4., 11. in 16. člen ZDR).
Naš pravdni postopek ne pozna t. i. dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokazi. Stranke lahko vsa pomembna dejstva dokazujejo s katerimikoli dokazi.
Ne glede na navedeno pa sodišče v pravdnem postopku, torej tudi v delovnem sporu, praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za tak dokaz. Po presoji revizijskega sodišča je za to presojo odločilno predvsem dejstvo, da je bil tožnik seznanjen s postopkom pregleda rok in razlogi zanj ter da je vanj tudi privolil.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Glede na dejstvo, da je obtoženec že prestal pretežni del kazni, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, preden je preizkušalo obstoj pripornih razlogov, ni več podana tista sorazmernost med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter težo obravnavanega kaznivega dejanja in nevarnostjo ponavljanja na drugi, ki jo je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti potrebno presojati.
dopuščena revizija - študij - štipendiranje pogodba o štipendiranju - javni razpis - financiranje iz javnih sredstev - sklenitev delovnega razmerja - mladi raziskovalec - razlaga pogodbe - vrnitev šolnine - odpoved pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre za dvojno financiranje posamezne operacije, kot izhaja iz točke 14.8. in iz namena ter cilja javnega razpisa „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov generacija 2010 Univerza v Ljubljani“ (v nadaljevanju Razpis), če doktorski študent za višji letnik doktorskega študija pridobi sredstva iz drugih javnih virov, po tem, ko je za nižji letnik pridobil finančna sredstva po Razpisu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Ob izostanku trditev, da bi bila konkretna darila in pomoč sorodnikov v času daritve namenjena le tožencu, sta nižji sodišči le-ta pravilno šteli kot prispevek, dan obema pravdnima strankama po enakih deležih.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavnem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.