dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006269
ZPP člen 319. ZObr člen 100a. ZSPJS člen 3, 3/2.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar - plača - dodatki
Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006289
URS člen 3a. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZPP člen 374, 377, 384, 384/2. ZDSS člen 31, 31/2.
Revizija uveljavlja predvsem nestrinjanje z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev, ki bo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča oziroma predlaga, naj je Vrhovno sodišče ne upošteva.
Tožničini zahtevi ni mogoče slediti. Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo presojo in ugotovilo obstoj dopustnih ciljev, ki jih je zasledoval ZUJF, in ki niso v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po tretjem odstavku 1. člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripadnik slovenske vojske - negativna ocena
Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kolektivna pogodba - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Po ugotovitvah sodišča je tožnik pogodbo o zaposlitvi, ki se je sklicevala na podredno uporabo določb „branžne kolektivne pogodbe“, v letu 2000 sklenil pri prejšnjem delodajalcu družbi S. 2., d.o.o., od katere je v mesecu novembru 2010 bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki na podlagi spremembe delodajalca, to je na podlagi določb 73. člena ZDR. Tudi, če bi delodajalca prenosnika ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi zavezovala določena kolektivna pogodba, tožena stranka kot delodajalec prevzemnik po poteku enega leta od prehoda tožnika na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR ni bila dolžna tožniku zagotavljati pravic in obveznosti po taki kolektivni pogodbi.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006249
ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija - starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v
skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po taki presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
Utemeljene so revizijske navedbe, da tožena stranka in stranski intervenient nista niti zatrjevala niti dokazovala tožnikove nepazljivosti v zvezi z njegovim prelaganjem plošč (in s tem soprispevek k nastanku škode). Tožniku tudi ob ugotovitvah sodišč, da se je pri delu zelo mudilo, da je delo na enak način opravljal pred nesrečo že več kot mesec dni, da so bile plošče težke, velike, prašne, mastne, zaradi ležajev tudi nerodne ter da je ravnal na ustaljen način - kot povprečno skrben delavec, ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode. Še manj zato, ker sta sodišči istočasno presodili, da tožena stranka dela ni organizirala pravilno - tako da bi plošče nosila dva delavca, ne le en sam, tožnik pa je bil pri delu povprečno skrben.
ZSReg člen 7, 8. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Naš pravdni postopek ne pozna t. i. dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokazi. Stranke lahko vsa pomembna dejstva dokazujejo s katerimikoli dokazi.
Ne glede na navedeno pa sodišče v pravdnem postopku, torej tudi v delovnem sporu, praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za tak dokaz. Po presoji revizijskega sodišča je za to presojo odločilno predvsem dejstvo, da je bil tožnik seznanjen s postopkom pregleda rok in razlogi zanj ter da je vanj tudi privolil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok je bilo nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme
Upadanje prodaje in nedoseganje načrtovanih rezultatov sta utemeljena ekonomska razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu
izbrati enega, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. Ob trditvi, da ga je tožena
stranka izmed več izvajalcev izbrala in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je v sporu o zakonitosti predhodne odpovedi pred sodiščem uspel, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ker niso obstajali elementi delovnega razmerja, ni mogoče domnevati, da delovno razmerje obstaja in se je delo tožnika smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (4., 11. in 16. člen ZDR).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006258
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – spor o plačevanju prispevkov - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - vrednost spornega predmeta
Spor o plačilu prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma o odpisu plačila teh prispevkov ni niti spor o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti spor o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Glede na dejstvo, da je obtoženec že prestal pretežni del kazni, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, preden je preizkušalo obstoj pripornih razlogov, ni več podana tista sorazmernost med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter težo obravnavanega kaznivega dejanja in nevarnostjo ponavljanja na drugi, ki jo je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti potrebno presojati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - sodni zaostanki - sojenje v razumnem roku
Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodaji ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po siceršnjih pravilih na drugi strani v korist prve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnikova žena sodnica pristojnega sodišča bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in nepristranskosti sojenja tega sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 76. ZPP člen 112, 112/2, 112/8.
prepozna tožba - napačen naslov sodišča - pomota odvetnika - ni očitna pomota
Če pooblaščenec (odvetnik) tožnika pošlje tožbo na napačen naslov sodišča, v pravnem pouku pa je bil naveden pravi naslov, ne gre za odvetnikovo očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP.