ZUS-1 člen 1, 64, 64/3, 64/4, 89, 102. ZVO-1F člen 87.
okoljevarstveno dovoljenje - revizija stranke z interesom - pravni interes za revizijo - odprava odločbe upravnega organa prve stopnje - vrnitev v ponovni postopek - sklicevanje na sodbo SEU - obstoječa naprava
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje in zadeva vrnjena temu organu v ponovni postopek, ni dovoljena.
Pri odločanju o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče dolžno pretehtati, ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi (neogibnost pripora), ter ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu).
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017288
ZPP člen 370, 370/2, 371, 371/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 296, 296/1, 296/3, 296/5, 301. OZ člen 10.
odškodninski spor - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - odškodnina - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Neizpodbijano izhodišče o tožničini trditveni podlagi, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pa lahko vodi le v potrditev materialnopravne odločitve pritožbenega sodišča, da opustitev nekonkretiziranega dolžnostnega ravnanja po splošnem pravilu „nikomur škoditi“ ne utemeljuje obstoja odškodninske obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017292
ZPP člen 337, 339, 339/2-14, 362, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 619.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o delu - plačilo pogodbene cene - pasivna legitimacija - prenos pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017307
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. OZ člen 148. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 372. ZIZ člen 11, 11/1, 11/2, 40, 40/5. ZZK-1 člen 135, 135/3. ZS člen 13a, 13a/1, 13a/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
Če bi šlo za linearni izračun zavarovalnine, navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna oziroma smiselna in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti.
ZUS-1 člen 21, 83, 83/2-2. ZBPP člen 11, 11/2, 24.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizije - pomembno pravno vprašanje - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - zaslišanje - kršitev ustavnih pravic - namen brezplačne pravne pomoči
Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, revidentu tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. OZ člen 2, 3, 51, 51/1, 126, 240, 247, 250.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - pogodbena kazen - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine - soglasje prodajalca k adaptaciji stanovanja - zamuda z izpolnitvijo - razlog za zamudo z izpolnitvijo - razlaga pogodbe
Upoštevajoč dejanski ugotovitvi, da zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in da je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju (ne pa prodajalcem) o spremembi roka izročitve stanovanja, napotujeta na sklep, da je položaj enak, kot da tožnika (kupca) sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. Za odločitev je pomembno le, kaj sta se pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja dogovorili v prodajni pogodbi. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec tožnikoma stanovanje izročil šele 29. 4. 2005, skrajni rok za izročitev pa je bil 15. 3. 2005, je zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženec dolžan tožnikoma plačati pogodbeno kazen, materialnopravno pravilen.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZG člen 17, 17/2, 54. ZUP člen 198, 198/2. ZPP člen 243.
davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - izvedenec gozdarske stroke - rok za izdajo odločbe - zastaranje - Zavod za gozdove Slovenije - vrsta davka - pogoji za cenitev
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Revident, ki ima status kmeta, med postopkom ni dokazal, da je šlo v vseh primerih prodaje lesa za les, ki je izviral iz gozdov, katerih lastnik je, in da torej pri sredstvih, ki jih je prejel, ne gre za dohodke, od katerih se davek (razen preko katastrskega dohodka) ne plača in jih kot takšnih ni mogoče upoštevati (kot vira sredstev) pri izračunu davčne osnove.
Ugovor, da je bilo revidentu s tem, ko v postopku ni bil imenovan neodvisni izvedenec, onemogočeno dokazovanje, po mnenju Vrhovnega sodišča ni utemeljen. Količina dejansko posekanega lesa se namreč ni ugotavljala le z odločbami ZGS (ki res kažejo le na to, koliko lesa je revident posekal v skladu z dovoljenjem in ne tega, koliko ga je dejansko posekal), ampak je bil dokazni postopek v večji meri dopolnjen z mnenji strokovnjakov, ki jih je predložil revident, ogledi ZGS, odgovori na poizvedbe, poizvedbami pri kupcih in z drugimi dokazi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZSR (1982) člen 50, 50/3. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) Ali je nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, po poteku dveletnega roka, vendar pred dnem 19. 10. 1991 (uveljavitev Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS/I, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ), v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu (tretji odstavek 50. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih - Ur. l. ZRS, št. 35/82; v nadaljevanju ZSR), zato je bil lastnik dolžan s takšnim imetnikom stanovanjske pravice skleniti najemno pogodbo (147. člen SZ)?
2) Ali se lahko uporabnik stanovanja z ugovorom upre izpraznitvenemu zahtevku proti lastniku, če za del stanovanja, za katerega je uporabnik pridobil stanovanjsko pravico, nima sklenjene najemne pogodbe iz razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena Stanovanjski zakon - Ur. l. RS, št. 69/20003; v nadaljevanju SZ-1)?
3) Ali je drugostopenjsko sodišče dolžno obrazložiti, na podlagi katerih dokazov je ugotovljeno dejstvo, da je bila tožena stranka pasivna pri sklepanju najemne pogodbe, če na tem dejstvu temeljijo materialnopravni razlogi sodbe; še posebej če je to dejstvo ugotovilo le drugostopenjsko sodišče (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne pa tudi prvostopenjsko sodišče?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017238
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - lex loci actus - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007287
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 499, 499/1. KZ-1 člen 74, 74/1.
narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - postopek za odvzem premoženjske koristi – kršitev kazenskega zakona – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Na predobravnavnem naroku je državna tožilka za primer, da bo obsojenec krivdo priznal, predlagala izrek pogojne obsodbe z določno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbenemu očitku zagovornice pritrdilo in odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da predhodne pogojne obsodbe ni upoštevalo, bi zato obsojencu moralo določiti preizkusno dobo v trajanju enega leta.
Onemogočanje odpiranja polken čez tujo nepremičnino in gradnja do zidu tožničine nepremičnine vsebinsko ne ustrezata pojmu imisije. Ne gre namreč za dejanja ali vzroke, ki bi izvirali iz nepremičnine tožencev in katerih vpliv bi se prenašal na sosednjo nepremičnino. Zato bi sodišči morali presoditi, ali že sama gradnja do zidu tožničine stavbe in posledično onemogočanje uporabe polken na oknih predstavlja takšno stopnjo vznemirjanja tožničine lastninske pravice, da je upravičeno varstvo po splošni določbi 99. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnikova žena sodnica pristojnega sodišča bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in nepristranskosti sojenja tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Trditve tožnika, da so sodnice z Okrajnega sodišča v Domžalah podale krivo ovadbo zoper njega, lahko utemeljujejo le razloge za izločitev posameznega sodnika; ostajajo torej v sferi dvoma o subjektivni nepristranskosti predsednice in sodnic stvarno in krajevno pristojnega sodišča, kar pa je lahko le razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP. Iste trditve hkrati ne morejo predstavljati še „drugega tehtnega razloga“ v smislu delegacije pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Izpodbijani
sklep sodišča druge stopnje
ni sklep
s katerim je bil postopek
pravnomočno končan
, zato revizija ni dovoljena in jo je moralo Vrhovno sodišče
zavreči (377. člen ZPP). Čeprav se tudi predlagateljica strinja s predlogom nasprotne udeleženke, da bi Vrhovno sodišče o njeni reviziji meritorno odločilo, to ni v njegovi diskrecijski pravici oziroma kljub soglasju udeleženk glede na že navedene določbe ni procesne pravne podlage za meritorno odločitev.