Če bi šlo za linearni izračun zavarovalnine, navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna oziroma smiselna in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti.
Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.
V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.