Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.
V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.
okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident sicer zatrjuje, da mu bodo nastale hude posledice, vendar z ničemer ne izkaže, zakaj bi bile te posledice zanj zelo hude (v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Njegove navedbe so zgolj pavšalne, zatrjevane „neuporabnosti“ svojih nepremičnin ni konkretiziral niti za takšna zatrjevanja ni predloži nobenih dokazov.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljenost revizije - vrednosti spornega predmeta - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - račun - vsebina računa - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije - zaporedni računi - datum oprave storitve - datum izdaje računa
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavanem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
Ni moč pritrditi zagovornikom, da pri osumljencu ni podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je osumljenec državljan tuje države, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, sodišče pa je ugotovilo tudi, da se pogosto giblje izven meja svoje matične države. Glede na navedene okoliščine je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost pobega večja od negotovosti, ki bi se ji osumljenec s pobegom izpostavil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007288
ZKP člen 102, 102/3, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 38, 38/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 25, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi - odločilna dejstva - protispisnost – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - izčrpanje pravnih sredstev – pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pomoč - čas storitve kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.
Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji, kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017275
ZPP člen 108, 180, 184, 436, 437. ZIZ člen 62, 62/2. ZOR člen 10, 20, 266, 997, 1002, 1002/4, 1004, 1004/3.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - tožba - nepopolna tožba - sprememba tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - prva pripravljalna vloga - obveznosti poroka - pozitivni pogodbeni interes
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik (sedaj tožnik) navede dejansko podlago toženčeve obveznosti, tvori tožbo. Navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge v fazi postopka, ko je le-ta prešel v pravdo, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - sodni zaostanki - sojenje v razumnem roku
Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodaji ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po siceršnjih pravilih na drugi strani v korist prve.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZIZ člen 65, 65/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - solastnina - ugotovitev solastniških deležev zakoncev - nedopustnost izvršbe - sklep izvršilnega sodišča o napotitvi na pravdo - ugovor tretjega - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). N
avedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se revident tudi za leto 2007 šteje za rezidenta Slovenije, je nesporno že pred izdajo odmerne odločbe postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je tako pravilno navedlo, da je bil davčni organ ob odmeri dohodnine na tako odločbo v skladu s tretjim odstavkom 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vezan, saj ta odločitev pomeni samostojno pravno celoto, ki pri odmeri dohodnine predstavlja (že rešeno) predhodno vprašanje.
ZKP člen 204a, 361, 361/1, 371, 371/2, 394, 394/4. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor – odreditev pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - enako varstvo pravic - načelo kontradiktornosti - predlog za odreditev pripora – odgovor na predlog
O predlogu za odreditev pripora je sodišče odločilo, ne da bi omogočilo obdolžencu in zagovorniku, da se s predlogom seznanita in se o njem izjavita, s tem pa je kršilo obdolženčevo pravico do sodelovanja v postopku. Obdolženec mora imeti v postopku možnost, da se seznani z vsakim procesnim gradivom, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča, ter možnost, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 76. ZPP člen 112, 112/2, 112/8.
prepozna tožba - napačen naslov sodišča - pomota odvetnika - ni očitna pomota
Če pooblaščenec (odvetnik) tožnika pošlje tožbo na napačen naslov sodišča, v pravnem pouku pa je bil naveden pravi naslov, ne gre za odvetnikovo očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloga - izvod odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obstoj sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog zavreči.
Tožnika predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
Ker sta toženca substancirane navedbe podala šele v pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2008, to je že po prvem naroku za glavno obravnavo in po izteku roka, ki jim ga je dalo sodišče prve stopnje, so bile njune navedbe prepozne.
Jasna je določba šestega odstavka 532. člena ZGD-1, ki dolžnost obveščanja iz prvega odstavka 532 člena ZGD-1 sankcionira s prepovedjo uresničevanja pravic iz delnic in deležev družbe, in sicer vse dotlej, dokler družba pridobiteljica tega ne stori. Če bi zakonodajalec želel vezati prepoved uresničevanja pravic iz delnic ali deležev zgolj
na situacijo, ko druga družba dejansko ne bi bila (niti s strani družbe pridobiteljice niti na drug način) predhodno seznanjena z dejstvom 25% imetništva delnic ali deležev, bi se zakonsko besedilo šestega odstavka 532. člena ZGD-1 glasilo drugače.
Jasno razmejene dolžnosti subjektov v korporacijskih razmerjih služijo predvsem interesom pravne varnosti. Hkrati stroga zagrožena sankcija (ki družbo prizadane neodvisno od tega, ali se je druga družba imela možnost na drug način seznaniti oziroma ali se je na drug način dejansko seznanila z nadčetrtinskim lastništvom delnic) spodbuja ravnanje gospodarskih subjektov v skladu z načelom transparentnosti. Ker sta dolžnost obveščanja ter zagrožena sankcija zakonsko predpisani zaradi varstva javnega interesa, družbe, ki pridobi kvalificirani delež, te dolžnosti ne odvezujejo morebitni drugačni dogovori ali ravnanja drugih subjektov.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
dopuščena revizija - razmerja med solastniki - solastninska pravica - najem poslovnih prostorov v solastnini - tožba na izpraznitve poslovnih prostorov - tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine zahtevek za izpraznitev prostorov v idealnem deležu - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Stvar v solastnini ni razdeljena. Razdeljena je lastninska pravica. Vsak izmed solastnikov je tako upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem. Zato eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari, če med solastniki ne obstaja dogovor o uporabi solastne stvari. Da bi tak dogovor med pravdnima strankam obstajal, iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ter iz najemne pogodbe ne izhaja. Uporaba ustrezno solastniškemu deležu namreč ne pomeni nujno uporabe sorazmernega dela nepremičnine, temveč lahko pomeni tudi sukcesivno uporabo celotne stvari, tako da vsak izmed solastnikov uporablja stvar določen čas, skladno s svojim idealnim deležem. Izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002627
ZPP člen 200, 200/3, 239, 324, 324/4, 338, 338/1-2, 339, 339/2-15, 347, 347/2, 355, 358, 360, 360/1, 358-3, 374, 374/1, 374/2, 384, 384/1. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2.
dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o dopustitvi stranske intervencije - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - stečaj - prodajna pogodba - pravna podlaga pogodbe - kavza - nagib - nedopusten nagib - ničnost - neresničen in nepošten prikaz premoženja s
Sodišče druge stopnje je svojo sodbo oprlo na izpovedbi prič, ki nista bili dokazno ocenjeni v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je brez obravnave (na podlagi spisa, konkretno prepisa zvočnega posnetka o zaslišanju prič) ugotovilo dejstva, katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje ni oprlo svoje sodbe. Za takšno postopanje pa ni imelo podlage v 355. členu ZPP niti v tretji alineji 358. člena ZPP, saj pri zaslišanju prič ni šlo za posredno izveden dokaz (pisno izjavo prič iz 236.a člena ZPP), temveč za neposrednega (239. člen ZPP). Takšna dopolnitev postopka (ko je pritožbeno sodišče iz izpovedi prič izdvojilo pravno pomembna dokazna dejstva) bi bila (po presoji Vrhovnega sodišča) dopustna le na pritožbeni obravnavi, saj bi bila strankam le na ta način zagotovljena neposrednost, pa tudi možnost izjavljanja in ustnega obravnavanja.
Zaradi nerazpisa obravnave pred sodiščem druge stopnje je bilo onemogočeno tudi učinkovito uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče druge stopnje (in ki je bilo podlaga za uporabo materialnega prava), namreč kot tako ni moglo biti predmet revizijskega preizkusa.