dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloga - izvod odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obstoj sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog zavreči.
Tožnika predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji, kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavnem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se revident tudi za leto 2007 šteje za rezidenta Slovenije, je nesporno že pred izdajo odmerne odločbe postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je tako pravilno navedlo, da je bil davčni organ ob odmeri dohodnine na tako odločbo v skladu s tretjim odstavkom 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vezan, saj ta odločitev pomeni samostojno pravno celoto, ki pri odmeri dohodnine predstavlja (že rešeno) predhodno vprašanje.
dopuščena revizija - študij - štipendiranje pogodba o štipendiranju - javni razpis - financiranje iz javnih sredstev - sklenitev delovnega razmerja - mladi raziskovalec - razlaga pogodbe - vrnitev šolnine - odpoved pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre za dvojno financiranje posamezne operacije, kot izhaja iz točke 14.8. in iz namena ter cilja javnega razpisa „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov generacija 2010 Univerza v Ljubljani“ (v nadaljevanju Razpis), če doktorski študent za višji letnik doktorskega študija pridobi sredstva iz drugih javnih virov, po tem, ko je za nižji letnik pridobil finančna sredstva po Razpisu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017288
ZPP člen 370, 370/2, 371, 371/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 296, 296/1, 296/3, 296/5, 301. OZ člen 10.
odškodninski spor - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - odškodnina - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Neizpodbijano izhodišče o tožničini trditveni podlagi, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pa lahko vodi le v potrditev materialnopravne odločitve pritožbenega sodišča, da opustitev nekonkretiziranega dolžnostnega ravnanja po splošnem pravilu „nikomur škoditi“ ne utemeljuje obstoja odškodninske obveznosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZSR (1982) člen 50, 50/3. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) Ali je nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, po poteku dveletnega roka, vendar pred dnem 19. 10. 1991 (uveljavitev Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS/I, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ), v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu (tretji odstavek 50. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih - Ur. l. ZRS, št. 35/82; v nadaljevanju ZSR), zato je bil lastnik dolžan s takšnim imetnikom stanovanjske pravice skleniti najemno pogodbo (147. člen SZ)?
2) Ali se lahko uporabnik stanovanja z ugovorom upre izpraznitvenemu zahtevku proti lastniku, če za del stanovanja, za katerega je uporabnik pridobil stanovanjsko pravico, nima sklenjene najemne pogodbe iz razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena Stanovanjski zakon - Ur. l. RS, št. 69/20003; v nadaljevanju SZ-1)?
3) Ali je drugostopenjsko sodišče dolžno obrazložiti, na podlagi katerih dokazov je ugotovljeno dejstvo, da je bila tožena stranka pasivna pri sklepanju najemne pogodbe, če na tem dejstvu temeljijo materialnopravni razlogi sodbe; še posebej če je to dejstvo ugotovilo le drugostopenjsko sodišče (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne pa tudi prvostopenjsko sodišče?
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Izpodbijani
sklep sodišča druge stopnje
ni sklep
s katerim je bil postopek
pravnomočno končan
, zato revizija ni dovoljena in jo je moralo Vrhovno sodišče
zavreči (377. člen ZPP). Čeprav se tudi predlagateljica strinja s predlogom nasprotne udeleženke, da bi Vrhovno sodišče o njeni reviziji meritorno odločilo, to ni v njegovi diskrecijski pravici oziroma kljub soglasju udeleženk glede na že navedene določbe ni procesne pravne podlage za meritorno odločitev.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Ob izostanku trditev, da bi bila konkretna darila in pomoč sorodnikov v času daritve namenjena le tožencu, sta nižji sodišči le-ta pravilno šteli kot prispevek, dan obema pravdnima strankama po enakih deležih.
Onemogočanje odpiranja polken čez tujo nepremičnino in gradnja do zidu tožničine nepremičnine vsebinsko ne ustrezata pojmu imisije. Ne gre namreč za dejanja ali vzroke, ki bi izvirali iz nepremičnine tožencev in katerih vpliv bi se prenašal na sosednjo nepremičnino. Zato bi sodišči morali presoditi, ali že sama gradnja do zidu tožničine stavbe in posledično onemogočanje uporabe polken na oknih predstavlja takšno stopnjo vznemirjanja tožničine lastninske pravice, da je upravičeno varstvo po splošni določbi 99. člena SPZ.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljenost revizije - vrednosti spornega predmeta - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - račun - vsebina računa - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije - zaporedni računi - datum oprave storitve - datum izdaje računa
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavanem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017317
URS člen 18. EKČP člen 3. ZPP člen 370, 370/1, 370/3, 371, 371/1.
obseg revizijskega preizkusa - povrnitev škode - odgovornost države za delo državnih organov - uporaba prisilnih sredstev - poškodba pripornika - neodvisna preiskava škodnega dogodka - razlogi za revizijo - opredelitev razlogov za revizijo - obseg revizijskega preizkusa
Na nobenega od dovoljenih, v prvem odstavku 370. člena ZPP določenih revizijskih razlogov, revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na zahtevo strank. Ta mora biti zaradi tega obrazložena: stranka mora v reviziji pojasniti, s katerim ravnanjem ali opustitvijo je katero od nižjih sodišč kršilo procesne predpise in v čem je zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnikovo pavšalno sklicevanje na vse revizijske razloge po določbah ZPP mu zato ne zagotavlja revizijskega preizkusa tistih kršitev, ki jih v reviziji ni posebej navedel in utemeljil.
Ker sta toženca substancirane navedbe podala šele v pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2008, to je že po prvem naroku za glavno obravnavo in po izteku roka, ki jim ga je dalo sodišče prve stopnje, so bile njune navedbe prepozne.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 10.000,00 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.
Jasna je določba šestega odstavka 532. člena ZGD-1, ki dolžnost obveščanja iz prvega odstavka 532 člena ZGD-1 sankcionira s prepovedjo uresničevanja pravic iz delnic in deležev družbe, in sicer vse dotlej, dokler družba pridobiteljica tega ne stori. Če bi zakonodajalec želel vezati prepoved uresničevanja pravic iz delnic ali deležev zgolj
na situacijo, ko druga družba dejansko ne bi bila (niti s strani družbe pridobiteljice niti na drug način) predhodno seznanjena z dejstvom 25% imetništva delnic ali deležev, bi se zakonsko besedilo šestega odstavka 532. člena ZGD-1 glasilo drugače.
Jasno razmejene dolžnosti subjektov v korporacijskih razmerjih služijo predvsem interesom pravne varnosti. Hkrati stroga zagrožena sankcija (ki družbo prizadane neodvisno od tega, ali se je druga družba imela možnost na drug način seznaniti oziroma ali se je na drug način dejansko seznanila z nadčetrtinskim lastništvom delnic) spodbuja ravnanje gospodarskih subjektov v skladu z načelom transparentnosti. Ker sta dolžnost obveščanja ter zagrožena sankcija zakonsko predpisani zaradi varstva javnega interesa, družbe, ki pridobi kvalificirani delež, te dolžnosti ne odvezujejo morebitni drugačni dogovori ali ravnanja drugih subjektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002627
ZPP člen 200, 200/3, 239, 324, 324/4, 338, 338/1-2, 339, 339/2-15, 347, 347/2, 355, 358, 360, 360/1, 358-3, 374, 374/1, 374/2, 384, 384/1. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2.
dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o dopustitvi stranske intervencije - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - stečaj - prodajna pogodba - pravna podlaga pogodbe - kavza - nagib - nedopusten nagib - ničnost - neresničen in nepošten prikaz premoženja s
Sodišče druge stopnje je svojo sodbo oprlo na izpovedbi prič, ki nista bili dokazno ocenjeni v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je brez obravnave (na podlagi spisa, konkretno prepisa zvočnega posnetka o zaslišanju prič) ugotovilo dejstva, katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje ni oprlo svoje sodbe. Za takšno postopanje pa ni imelo podlage v 355. členu ZPP niti v tretji alineji 358. člena ZPP, saj pri zaslišanju prič ni šlo za posredno izveden dokaz (pisno izjavo prič iz 236.a člena ZPP), temveč za neposrednega (239. člen ZPP). Takšna dopolnitev postopka (ko je pritožbeno sodišče iz izpovedi prič izdvojilo pravno pomembna dokazna dejstva) bi bila (po presoji Vrhovnega sodišča) dopustna le na pritožbeni obravnavi, saj bi bila strankam le na ta način zagotovljena neposrednost, pa tudi možnost izjavljanja in ustnega obravnavanja.
Zaradi nerazpisa obravnave pred sodiščem druge stopnje je bilo onemogočeno tudi učinkovito uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče druge stopnje (in ki je bilo podlaga za uporabo materialnega prava), namreč kot tako ni moglo biti predmet revizijskega preizkusa.