ZFPPIPP člen 20, 60, 60/7, 61, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - nagrada za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev - pojem terjatve - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
Po določbi 6. člena Pravilnika se nadomestilo za preizkus terjatev odmeri glede na število pravočasno prijavljenih terjatev. ZFPPIPP vsebuje v 20. členu splošno opredelitev terjatve, ki se v ničemer ne razlikuje od splošnega pojmovanja terjatve. Na podlagi take splošne opredelitve terjatve ni mogoče izpeljati zaključka, da bi imel upnik do dolžnika le eno samo terjatev, ne glede na dejansko in pravno podlago, ki ga upravičuje, da od dolžnika nekaj terja. Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve.
dopuščena revizija - razmerja med solastniki - solastninska pravica - najem poslovnih prostorov v solastnini - tožba na izpraznitve poslovnih prostorov - tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine zahtevek za izpraznitev prostorov v idealnem deležu - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Stvar v solastnini ni razdeljena. Razdeljena je lastninska pravica. Vsak izmed solastnikov je tako upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem. Zato eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari, če med solastniki ne obstaja dogovor o uporabi solastne stvari. Da bi tak dogovor med pravdnima strankam obstajal, iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ter iz najemne pogodbe ne izhaja. Uporaba ustrezno solastniškemu deležu namreč ne pomeni nujno uporabe sorazmernega dela nepremičnine, temveč lahko pomeni tudi sukcesivno uporabo celotne stvari, tako da vsak izmed solastnikov uporablja stvar določen čas, skladno s svojim idealnim deležem. Izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS4002630
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 1, 2, 2/1, 107, 108, 108/1. ZplaP člen 13, 13/1, 13/1-2, 13/2, 13/3, 15. Navodilo o unovčenju menic pri bankah (2003) točka 11, 11/1. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2.
menica - trasirana menica - lastna menica - predhodno odločanje SEU - predhodno vprašanje SEU - postavitev prehodnega vprašanja SEU
Po določbi 1. člena ZM mora trasirana menica (med drugim) vsebovati (2) nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja in (3) ime tistega, ki naj plača (trasat). Sporna menica vsebuje nepogojno nakazilo, naj se plača 1,575.279,59 EUR, ne vsebuje pa imena tistega, ki naj plača. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZM se taka menica ne šteje za trasirano menico. Teorija v zvezi s pomanjkljivostmi menice govori o nenadomestnih in nadomestnih sestavinah menice. Prve, med katere sodi tudi zgoraj omenjena, povzroči njeno neveljavnost.
V prvem odstavku 11. točke Navodil o unovčenju menic pri bankah (2003) je določeno, da banka unovči menico na podlagi naloga za plačilo imetnika transakcijskega računa, ki je menični dolžnik, da dovoljuje izplačilo meničnega zneska v breme svojega transakcijskega računa. Navodilo predpostavlja veljavnost menice in določa le dodaten pogoj za njeno unovčenje. Ob neveljavni menici nima nalog za njeno plačilo nobenega pomena. Ne pomeni samostojne podlage za plačilo zneska, navedenega v nalogu.
Tožena stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, zato jo je Vrhovno sodišče kot nepopolno zavrglo.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
SPZ člen 133, 178, 179, 206, 209. ZPP člen 311. OZ člen 417, 739. ZPlaSS člen 13.
ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - cesija - odstop terjatev - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Prilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi bančnega denarnega depozita v dobro imetnikovega transakcijskega računa.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev, vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Toženka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njen transakcijski račun.
Tožbeni zahtevek ne dosega standarda konkretiziranosti, saj iz njega ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP), iz tožbenega zahtevka pa ni mogoče razbrati, katere so te terjatve. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS4002648
ZIL-1 člen 44, 119, 120. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 1, 15, 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - - znamka Skupnosti (CTM) - varstvo znamke Skupnosti (CTM) - tožba za izbris znamke in prepoved uporabe znaka - Nicejska klasifikacija - resna in dejanska uporaba znamke - podobnost znaka in proizvoda
Znamka Skupnosti je enotnega – skupnostnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek, zato se ne more registrirati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika, razen za celotno območje Unije (drugi odstavek 1. člena Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009).
Sodišče druge stopnje je napačno interpretiralo Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009, s tem, ko je odreklo varstvo znamki Skupnosti, samo zato, ker je bilo ugotovljeno, da se nikoli ni uporabljala na ozemlju Republike Slovenije. Potrebno je namreč pritrditi revizijskim navedbam tožnice, da neuporaba znamke Skupnosti v eni državi članici EU ne more biti razlog za razveljavitev znamke Skupnosti. Velja celo nasprotno; da se uporaba znamke Skupnosti šteje za zadostno, četudi se ne uporablja v vseh državah članicah EU.
Za presojo podobnosti blaga potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka (blago za katerega „je registrirana“ znamka), ne pa izdelkov, ki se dejansko prodajajo pod to znamko.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002638
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
ZOZP v 18. členu tožeči stranki izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je njihov obseg ožji v primerjavi z ZPIZ-1. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti pa tožeča stranka ni upravičena, saj ji zakon te pravice ne daje.
Tožeča stranka kljub (zatrjevanemu) malomarnemu ravnanju od direktnega povzročitelja prometne nesreče ne more zahtevati povrnitve nadomestila za primer invalidnosti. Njegova odgovornost je namreč predmet avtomobilskega zavarovanja; odgovornost zavarovalnice pa je limitirana na tisto vrsto škode, ki jo določa 18. člen ZOZP.
Drugače pa je v primerih, ko ima odgovornostna zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Ti primeri so taksativno našteti v 7. členu ZOZP. Čeprav tudi v teh primerih tožeča stranka od odgovornostne zavarovalnice ne more uspešno zahtevati povrnitve nadomestila za invalidnost, ki ga izplačuje svojemu zavarovancu, pa ima pravico, da na podlagi prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala, od direktnega povzročitelja nezgode.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni imela vseh potrebnih dovoljenj oz. pridobljene koncesije, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožeča stranka ni imela pravice izkopavati lapor. Posledično tožena stranka s prepovedjo izkopa v zatrjevano pravico ni mogla poseči, zato protipravnost njenega ravnanja ni podana, s tem pa tudi ne njena odškodninska odgovornost.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Zakon samo primeroma našteva nekatere objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo dejanje. Ne zahteva torej, da bi morale biti podane vse navedene okoliščine (kumulativno), mora pa biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
- ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek;
- ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zaradi neizročitve menice tožeče stranke tožena stranka upravičeno zadržala 10% pogodbene vrednosti gradbenih del? in
- ali je zadržana denarna sredstva za čas odprave napak treba prijaviti v stečajno maso stečajnega dolžnika kot bodočo pogojno terjatev iz naslova jamčevanja za napake?
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko pogodbi zvesti upnik v primeru odstopa od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, zaradi katerega nastane položaj neizpolnitve pogodbe v ožjem smislu, od dolžnika zahteva plačilo pogodbene kazni.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so trditve tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 24. 9. 2009 izpolnjevale pogoje za zahtevek v smislu 180. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002637
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 490. SPZ člen 64.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - vrnitev kupnine - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali v primeru sklenitve prodajne pogodbe v zvezi s komisijsko pogodbo, če je kupec seznanjen z obstojem komisijske pogodbe in posel organizira kupec, za pravne napake stvari odgovarja komisionar kot prodajalec ali odgovarja komitent?
- Kakšne trditve mora podati stranka, da se lahko uporabi 64. člen SPZ?
- Kakšno je razmerje med določbo 64. člena SPZ in 490. člena OZ?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, upravna stvar oziroma ali je sodišče splošne pristojnosti stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, da sodišče toženi stranki naloži, da skladno s sklenjeno pogodbo od tožeče stranke prevzame in odvaža odpadno mešano embalažo v deležu, kot ga je za toženo stranko za leto 2013 določilo pristojno ministrstvo.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.