kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Vložnik v zahtevi ni izkazal nasprotja med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah prič, zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi bile izpovedbe prič napačno povzete, ni podana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
zahteva za varstvo zakonitosti - avtorsko pravo - prosta uporaba avtorskega dela - vsebinske omejitve avtorske pravice - preizkus naprav - zahteva za varstvo zakonitosti
Glavni namen 57. člena ZASP je preizkus delovanja naprav. Zato je za prosto uporabo bistveno, da se varovane vsebine (npr. glasba) ne priobčujejo javnosti zaradi uživanja njih samih, ampak samo zaradi preizkušanja naprav, pri čemer je trajanje omejeno na tolikšen obseg, kot je potreben za preizkus delovanja.
Revizija se dopusti glede naslednjih pravnih vprašanj:
a. Ali je drugostopenjsko sodišče s svojo odločitvijo kršilo pravila glede definicije skrbnosti dobrega strokovnjaka?
b. Ali gre obravnavani primer ravnanja zavarovanca toženke oziroma njegove opustitve čiščenja mokrih tal šteti za dovolj skrbno ravnanje dobrega strokovnjaka?
c. Ali je v primerih, kot je predmetni, mogoče in pravilno v celoti izključiti odgovornost toženke oziroma njenega zavarovanca?
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor - odreditev pripora – begosumnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni utemeljeno pričakovanje, da bo obtožnica tuje države sestavljena po pravilih slovenskega kazenskega postopka, zato je treba presojati zahtevi za izročitev priloženi obtožnico in zapriseženo izjavo, v kateri so navedeni dokazi, ki podpirajo obtožbene očitke, kot celoto.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22, 22/5. ZZK-1 člen 33, 38. URS člen 2, 22, 33, 67, 155.
dovoljena revizija - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - darilna pogodba - sprememba zakona po sklenitvi darilne pogodbe - načelo zakonitosti - ugovor retroaktivne uporabe zakonske določbe
Darilna pogodba, katere predmet sta gozdni zemljišči, predstavlja promet v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, zato mora teči po postopku in na način, ki ga določa ZKZ, če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Vse pravne posle (tudi darilno pogodbo), katerih predmet je kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma kmetija, pa mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ). Zato je vsak (odplačni ali neodplačni) pravni posel, katerega predmet je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, sklenjen pod odložnim pogojem odobritve upravne enote in učinkuje šele, če se odložni pogoj izpolni. V postopku odobritve pravnega posla pa upravna enota preverja pravni posel tudi po vsebini. Na ta način zagotavlja, da ne prihaja do izigravanja določb ZKZ o vrstnem redu predkupnih upravičencev, saj so ti določeni zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine (67. člen URS).
Tudi darilna pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo ZKZ-C, je bila sklenjena pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Na podlagi te darilne pogodbe zato revidentka še ni pridobila lastninske pravice. Darilna pogodba, ki je odvisna od naknadne izpolnitve dodatnega pogoja odobritve, pa tudi nima učinka in pravne veljave zaključenega oziroma že urejenega pravnega razmerja ali zaključenega pravnega dejstva, za katere velja ustavna prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena URS.
S tem, ko je upravni organ prve stopnje v postopku odobritve pravnega posla v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), uporabil predpis, veljaven v času svojega odločanja, in ne predpisa veljavnega v času sklenitve pravnega posla, ni bila kršena prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov (155. člen URS), in tudi ni bilo poseženo v revidentkino lastninsko pravico ter nista bili kršeni načeli zaupanja v pravo in načelo enakega varstva pravic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43, 260, 260/1-9. ZGO-1 člen 50, 50a. ZCes-1 člen 66.
obnova postopka izdaje soglasja - gradnja v varovalnem pasu državne ceste - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navedba revizijskih vsebinskih razlogov in njihova obrazložitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
mednarodna zaščita - družinsko nasilje - zavrnitev prošnje - zaščita v izvorni državi
Glede na to, da tožeča stranka uveljavlja priznanje mednarodne zaščite zaradi nasilja njenega (nekdanjega) moža in njegovega brata oziroma strahu pred tem nasiljem, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dejansko zatrjuje, da je subjekt preganjanja ali resne škode nedržavni subjekt. Vendar pa se nedržavni subjekti štejejo za subjekte nasilja, če je mogoče dokazati, da drugi subjekti, predvsem država, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
Po stališču Vrhovnega sodišča je sicer možno podeliti mednarodno zaščito tudi osebi, preganjani zaradi družinskega nasilja, nastalega iz narodnostnih, verskih in rasnih razlogov ali zaradi pripadnosti političnemu prepričanju oziroma določeni družbeni skupini, vendar pod pogojem, da izvorna država takega nasilja ne preganja ali ga celo spodbuja.
V obravnavani zadevi pa gre dejansko za nasilje, ki ga izvajata nekdanji mož prve tožnice (ki je sicer musliman), s katerim ne živi skupaj (uradno se je razvezala in sin je bil dodeljen njej), saj živi v Moskvi (torej v nemuslimanskem okolju), in njegov brat, in sodi na področje kaznivih dejanj oziroma prekrškov, zoper katere pa izvorna država nudi ustrezno varstvo, policija se odziva in ustrezno ukrepa.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32. ZPP člen 343, 343/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje pristojni državi - Dublinska uredba III - begosumnost - sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - zahteva za izdajo začasne odredbe - pravnomočnost sodbe - ni mogoče izboljšati pravnega položaja
Ker je tožnik begosumen, z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči namena, saj bi tožnik, ker v azilnem domu ni ustreznih mehanizmov za preprečitev odhoda iz azilnega doma, lahko odšel v drugo državo članico EU, kot se je bil namenil.
ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKP člen 68, 68/2, 96, 96/1, 420, 420/1. URS člen 29.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – zagovornik po pooblastilu
Če zahteva povrnitev potrebnih izdatkov in nagrade več zagovornikov, mora obdolženec sodišču sporočiti, ali naj se potrebni izdatki in nagrada odmerijo po deležih za vsakega zagovornika.
Sicer ni mogoče izključiti, da bi v izjemnih primerih (npr. zaradi zagotavljanja enakosti orožij) v kazenskem postopku lahko bila potrebna obramba obdolženca z več kot enim zagovornikom, vendar mora dejstva in okoliščine, da gre za tak primer, ob predložitvi zahtevka za povrnitev stroškov izkazati in utemeljiti obdolženec.
ZMZ člen 2, 2/2, 3, 3/3, 23, 23/10, 26, 28, 52, 52/1, 74, 89, 89/1-2, 89/3, 91, 91/1 ZUS-1 člen 22, 22/1, 65 ZPP člen 319. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU, Klasifikacijska direktiva II) člen 4, 4/4.
mednarodna zaščita - begunec - preganjanje iz razlogov Ženevske konvencije - preteklo ali bodoče preganjanje - učinkovanje sodbe prvostopenjskega sodišča glede trenutka ko prosilec, ki pridobi status begunca, pridobi pravice, ki iz tega statusa izhajajo - pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje - strah pred bodočim preganjanjem
Določba 10. alineje 23. člena ZMZ ne pomeni, da je treba prosilcu za mednarodno zaščito dodeliti status begunca že samo zato, ker je bil v rodni državi preganjan v smislu ZMZ, temveč je to lahko le resen razlog za prosilčev strah pred bodočim preganjanjem, kar pa je treba v postopku posebej oceniti tudi glede na zadnji del določbe 10. alineje 23. člena ZMZ, to je razen, če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje (oziroma resna škoda) ne bo ponovila oziroma grožnja uresničila. Ker tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa tudi dejansko stanje ni ustrezno ugotovljeno.
Ker sodišče prve stopnje v dokazni oceni ni presojalo tožnikovih navedb, ki so mu bile v škodo, temveč le tiste, ki so mu bile v korist in ni presodilo navedb tožene stranke, ter o tem v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov, je podana tudi absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. odstavkom drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z dokončnostjo odločbe o statusa begunca, prosilcu pripadajo tudi pravice, ki iz tega statusa izhajajo. Z izdajo sodbe sodišča prve stopnje, izdane v sporu polne jurisdikcije, s katero je prosilcu priznan status begunca, pa pravice, ki iz tega statusa izhajajo, ne nastanejo, saj ta sodba ni pravnomočna, zoper njo je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče.
Po prvem odstavku 26. člena ZD imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Zato imajo možnost zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravila za izračun nujnega deleža so določena v 28. členu ZD, ki terja najprej ugotovitev vrednosti zapuščine, torej ugotovitve o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti, o njegovih razpolaganjih z oporoko, o njegovih terjatvah, o njegovih dolgovih, o dolgovih zapuščine itd. Po ugotovitvi čiste zapuščine je treba ugotoviti še obračunsko vrednost zapuščine, torej dodati vrednost določenih daril. Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine se ugotavljajo zakoniti dedni deleži posameznih nujnih dedičev (to sta v obravnavanem primeru obe pravdni stranki) in tudi njihov nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine je treba odšteti vrednost skupnega nujnega deleža zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan in koliko je bil prikrajšan. Če razpoložljivi del zapuščine ne zadošča za pokritje nujnih deležev tistih dedičev, ki jih uveljavljajo, pridejo v poštev pravila o vračanju daril iz 34. do 38. člena ZD. Zakon določa tudi vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila.
Tožnica ni uspela dokazati prikrajšanja nujnega deleža, saj ni dokazala čiste vrednosti zapuščine kot ene izmed predpostavk za ugotovitev, ali je bil tožničin nujni delež prikrajšan.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/2. ZVCP-1 člen 44, 44/3, 130, 130/2, 130/2-4b. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - alkoholiziranost imetnika motornega vozila - kršitev prometnih predpisov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog prve tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - priposestvovanje - prodajna pogodba - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Potencialni pridobitelj se mora pozanimati, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Toženki sta vedeli za posest tožnic oziroma njihovih prednikov in zadostili svoji raziskovalni dolžnosti s tem, da sta se pri prenosnici (prodajalki) pozanimali in od nje izvedeli, da posestniki od leta 2001 vedo, da niso zemljiškoknjižni lastniki, da jim je bilo istega leta zemljišče ponujeno v odkup, a do tega ni prišlo. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno tudi, da v petih letih od trenutka, ko so posestniki izvedeli, da niso zemljiškoknjižni lastniki, niso storili ničesar, da bi stanje uredili tudi zemljiškoknjižno. Na podlagi tega sta pridobiteljici lahko upravičeno sklepali, da za (lastniško) posest nepremičnine nimajo podlage.
Ob tehtanju interesov zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki naj bi nepremičnino priposestvoval, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga „poosebljata“ pridobiteljici, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost pridobiteljicama. Tožnice in njihovi pravni predniki kljub zavedanju, da se zemljiškoknjižno in dejansko stanje ne ujemata, niso pravočasno poskrbeli za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki naj bi jo originarno pridobili. S tem so prevzeli tveganje, da se dobroverni kupki, kljub njihovi predhodno originarno pridobljeni lastninski pravici, vpišeta v zemljiško knjigo in s tem pridobita lastninsko pravico na sporni nepremičnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017174
URS člen 2, 8, 50, 153, 153/2. ZZVN člen 2, 2/1, 3, 18. ZSPOZ člen 5, 10, 10/1, 10/1-1, 11, 11/1, 12-16.
povrnitev škode - vojna škoda - druga svetovna vojna - odgovornost države - odgovornost Republike Slovenije - pravica države do reparacije - žrtve vojnega nasilja - popolna odškodnina - taboriščniki v koncentracijskih taboriščih - viri mednarodnega prava - odškodninska odgovornost po splošnih predpisih obligacijskega prava - lex specialis
Pravica do reparacije pripada državi ne glede na to, kdo je dejanski oškodovanec. Ko država uresničuje pravico svojih državljanov in pravnih oseb do reparacije, po mednarodnopravni teoriji in praksi pravzaprav ne uresničuje njihovih pravic, pač pa svojo lastno pravico. Prva posledica tega pravila je v njeni avtonomni in svobodni odločitvi, ali bo zahtevala odpravo škode ali ne. Druga posledica tega pravila pa je pravilo, da vse, kar prejme kot odškodnino, pripada državi.
V drugi svetovni vojni napadena država Slovenija ni odgovorna za škodo, ki so jo njeni državljani pretrpeli kot taboriščniki v koncentracijskih taboriščih države agresorke in okupatorke. Te odgovornosti ni ne neposredno na podlagi ustave in ne izhaja iz splošnih predpisov obligacijskega (odškodninskega) prava. RS je dolžna odškodnino za vojno škodo plačati, ker takšno obveznost vzpostavljajo njeni notranji predpisi in skladno s temi predpisi: Zakonom o žrtvah vojnega nasilja ter Zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnosti v zapuščinskem postopku
Zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Po ugotovitvah sodišč predstavlja zapuščino nepremičnina, ki leži v katastrski občini Poklek, ta pa spada na območje Okrajnega sodišča v Sevnici.
ZIZ člen 62, 62/2, 46, 46/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP)
Podatek o prebivališču dolžnice (sedaj toženke) vsebuje upnikov predlog in ne gre za podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti relevanten ta podatek in ne podatek, ki ga sodišče pridobi iz centralnega registra prebivalstva, kot tudi ne naslov, na katerega je sodišče uspelo stranki vročiti pisanja. Ker gre za postopek, v katerem se krajevna pristojnost ravna po splošnem pravilu o krajevni pristojnosti, se sodišče ne more po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, pač pa bi se lahko le na pravočasen ugovor tožene stranke (dolžnice).