DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017152
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - upoštevanje koristi od brezplačnega bivanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci?
Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov?
Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017177
ZPP člen 285, 339, 339/2-14, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. OZ člen 8, 564.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačna pogodba - dosmrtno preživljanje - tveganje kot del pogodbene podlage - darilni namen - načelo enake vrednosti dajatev - subjektivno vrednotenje - volja in namen pogodbenih strank - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prikrajšanje nujnega deleža - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Določbe OZ, ki opredeljujejo pogodbo o preužitku (564 - 568. člen), ne določajo domneve, da je treba pri pogodbi o preužitku, sklenjeni med bližnjimi sorodniki, šteti, da je bila sklenjena z darilnim namenom oziroma da gre za mešani pravni posel. V obravnavani zadevi sta obe sodišči ugotovili, da namen pogodbe ni bil v obdaritvi prve toženke, ampak je bil namen pokojnika zagotoviti si dosmrtno oskrbo in bivanje zase in za svojo ženo - drugo toženko v domačem okolju, ki ga poznata za primer bolezni oziroma poslabšanja svojega stanja. Obrazložili sta, zakaj štejeta, da obveznosti, ki jih je prva toženka s pogodbo prevzela, niso neznatne in zakaj je bila sklenjena odplačna pogodba in ne gre za darilo oziroma niti za mešano darilo.
Revizijske trditve, ki izpodbijajo ugotovitve nižjih sodišč o volji in namenu pogodbenih strank pri sklepanju obravnavane pogodbe, so neupoštevne, saj z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dokazne ocene in na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Položaj obtoženca, ki je oddan pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni na podlagi sedmega odstavka 361. člena ZKP, je specifičen: čeprav je obtoženec glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, je še vedno obtoženec s statusom pripornika, in ne obsojenec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007257
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2. KZ-1 člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona – pravna zmota
Da bi utemeljil zatrjevano pravno zmoto, bi moral obsojenec navesti upravičene razloge, zaradi katerih ni vedel, da je njegovo dejanje v nasprotju s pravom. Torej bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja, tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
revizija poslovanja univerze - „redni upravni spor“ - položaj stranke - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Če oseba opusti postopkovne možnosti, da bi v določenem upravnem postopku sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka (42., 43. in 143. člen, drugi odstavek 229. člena in 9. točka 260. člena ZUP), in zato izpolni pravico do sodnega varstva v „rednem“ upravnem sporu, ji posledično ne more biti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - nadaljevanje izvršbe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda ni izkazana - presoja upravnega akta v mejah tožbenega predloga - dopolnitve sodišča
Pri odločanju o začasnih odredbah 32. člena ZUS-1 ni mogoče uporabljati v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 na način, kot je to v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, da sodišče v celoti prevzame oziroma nadomesti trditveno in dokazno breme stranke.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/2. URS člen 19, 32. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 77.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pritožba tožene stranke - začasna odredba - odvzem osebne svobode - test sorazmernosti - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede na to, da je sicer po presoji Vrhovnega sodišča odločitev tožene stranke, da se tožniku omeji gibanje, pravilna, vendar pa glede na to, da tožena stranka niti v odgovoru na tožbo niti na ustnem zaslišanju ni z ničemer prerekala tožnikovih navedb o načinu uresničevanja tega ukrepa, pa po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka ni dovolj izčrpno pojasnila, zakaj je v obravnavanem primeru tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni in pod takšnim režimom, kot ga je v tožbi in na ustnem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje navajal tožnik.
ZDR člen 86. ZDR-1 člen 33, 36, 87, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - opredelitev kršitve - odpovedni razlog - dejanski razlog za odpoved - pravna kvalifikacija - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku - hujša kršitev delovnih obveznosti
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po četrti alineji, temveč tudi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tudi če se ugotovi, da je tožnik obvestil toženo stranko, da bo po 1. 9. 2013 odsoten z dela, še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog: neupravičena odsotnost z dela. Sodišče bi zato moralo ugotavljati tudi, ali je v ravnanju delavca podan ta odpovedni razlog, torej razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006266
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - delo na obrambnem področju - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev
V konkretni zadevi ne gre za premoženjski spor, prav tako pa ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj tožniku z izpodbijanim disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženega za dobo enega leta, delovno razmerje ni prenehalo.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - pooblastilo za revizijo - novo pooblastilo
Po drugem odstavku 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev sodišču predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva - to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane odločbe.
Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je pravilno ugotovila, da nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov, članov senata, ki so sprejemali odločitve v prejšnjih tožnikovih sporih, ne more biti odklonilni razlog za izločitev sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP v novem sporu, v katerem bo imel tožnik zoper pravnomočno odločbo možnost uveljavljati izredna pravna sredstva. Zato tožnik oziroma njegov skrbnik s pritožbo ni mogel uspeti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006242
ZPP člen 95, 95/2, 108, 336, 383.
kolektivni delovni spor - skladnost pravilnika z zakonom in kolektivno pogodbo – dežurstvo in straža - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo - datum pooblastila
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izvedenega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba vročena stranki, ki pravna sredstva vloži. Šele ko stranka izve za rezultat postopka pred sodiščem druge stopnje in se v skladu z njim (ter v pravnomočni odločbi navedenimi razlogi) odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva, lahko pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva. Le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo. Datum na pooblastilu je zato odločilen za presojo, ali gre za novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
ZVis člen 10, 20, 23, 24, 25. Statut Univerze na Primorskem člen 24, 24/2, 63. ZZ člen 38, 42, 42/3.
razrešitev dekana fakultete - seznanitev z razlogi za razrešitev
Statut Univerze na Primorskem ima glede razrešitve dekana le določbe četrtega do šestega odstavka 64. člena, nima pa nikakršnih določb o postopku njegove razrešitve. Zato pride v poštev uporaba ZZ v tistem delu, kjer so določena minimalna pravila postopka razrešitve in sodna pristojnost v primeru spora.
Določba drugega odstavka 38. člena ZZ se res nanaša na direktorja, torej poslovodni organ zavoda. Toda enako velja tudi v primeru razrešitve strokovnega vodje zavoda. Po določbi tretjega odstavka 42. člena ZZ se namreč glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje smiselno uporabljajo določbe 33. do 39. člena ZZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odvzem poslovne sposobnosti - zdravstveno stanje stranke v postopku
Nasprotni udeleženki zaradi slabega zdravstvenega stanja in bivanja v Novi Gorici prihod na precej oddaljeno sodišče na Jesenice zanesljivo predstavlja veliko breme in relativno visoke stroške.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe - sprejem ponudbe za ustrezno zaposlitev – posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - soglasje sveta delavcev
Glede na določbe 112. člena ZDR-1 delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev ni vezan na soglasje sveta delavcev le v primerih, če član sveta delavcev ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ali če delavec v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitve ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Takšna zaščita velja pri delodajalcu tudi za člane sveta delavcev kapitalsko povezanih družb.
ZDR člen 18, 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 146. ZVis člen 63, 63/9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank – visokošolski učitelj - mirovanje pogodbe o zaposlitvi – dopolnilno delo – zagovor – pravica do zagovora – rok za odpoved
Zakon ne določa, da se mora zagovor opraviti pred osebo, ki poda odpoved; ta oseba lahko za zagovor pooblasti drugega, se je pa z zagovorom (ki je lahko tudi v pisni obliki) dolžna seznaniti pred podajo odpovedi.
Ravnanje s sredstvi državne univerze v zasebne namene in v nasprotju z nameni, za katere so dana, utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če ima delavec sklenjenih z delodajalcem več pogodb o zaposlitvi, je treba ugotavljati pogoje za nadaljnji obstoj vsake od njih.
Okoliščina, da je ena od tožnikovih pogodb o zaposlitvi mirovala, ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče delovno razmerje nadaljevati.
Pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas in pogodba o zaposlitvi za delo iz devetega odstavka 63. člena Zvis sta neločljivo povezani. Če je odpovedana osnovna pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas, tudi ni več pogojev za obstoj pogodbe o zaposlitvi iz devetega odstavka 63. člena Zvis.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec – ponudba ustrezne zaposlitve
Tožnici je bila, kot starejši delavki, ob podani odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev, tako da je bil izpolnjen tudi pogoj za zakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz druge alineje drugega odstavka 114. člena ZDR. Dejstvo, da kasneje zaradi nezagotovljenega financiranja do zaposlitve drugih delavcev na tem projektu ni prišlo, ne vpliva na izpolnitev navedenega pogoja, saj bi bila tožnica s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi kot starejša delavka še naprej varovana pred odpovedjo v smislu določb 114. člena ZDR, tudi če del na projektu „A“ zaradi nezagotovljenega financiranja ne bi mogla opravljati.