določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
Okoliščina, da je upnikova sestra zaposlena na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, in to prav na oddelku, ki obravnava konkretno zadevo, ogroža tako zaupanje dolžnice v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi kot tudi zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor med družbo in njenim organom upravljanja za povzročeno škodo je gospodarski spor. Ker je revizijsko sporna vrednost le 67.811,07 EUR in ker revizija ni bila dopuščena, je sedanja neposredna revizija nedovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007263
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje življenja in varnosti ljudi ter njihovega premoženja, zadostuje za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - pogodba o prodaji nepremičnine - stanovanje - rok - zamuda z izročitvijo predmeta pogodbe - pogodbena kazen - razlaga pogodbe
Ker zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju, ne pa dogovor s prodajalcem o spremembi roka izročitve stanovanja, je treba o plačilu pogodbene kazni odločiti tako, kot da tožnika sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. To pa pomeni, da je za odločitev pomembno samo, kaj sta pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja določili v prodajni pogodbi.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine
Zmotno je naziranje sodišča druge stopnje, da bi moral tožnik zavarovalnici povzročitelja škode postaviti rok za plačilo odškodnine, saj že zakonske določbe zavarovalnici nalagajo plačilo (nespornega dela) zavarovalnine ali odškodnine v roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal (943. člen OZ).
SPZ člen 266. ZOR člen 295, 360, 360/1, 368, 368/1.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pravica do poplačila - zastaranje hipoteke - prenehanje terjatve
Zastavne pravice, ustanovljene pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Upravičenje uveljavljanja poplačila iz zastavljene stvari brez časovne omejitve sicer res ni del besedila navedene zakonske norme, vendar, kot je v zadevi II Ips 844/2007 Vrhovno sodišče že pojasnilo, izhaja iz nje.
Tožnikova teza, da naturalna terjatev preneha (in s prenehanjem terjatve tudi hipoteka), je materialnopravno zmotna. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni (in za to, kar je izpolnil, nima kondikcijskega zahtevka), ni pa mogoče njene izpolnitve doseči prisilno, s tožbo. Bistvo naturalne obveznosti je, da na upniški strani obstoji samo subjektivna pravica do izpolnitve obveznosti brez zahtevka za izpolnitev, na dolžniški strani pa obstoji samo dolg, ne pa tudi odgovornost zanj.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 20, 20/2, 83, 83/2-1, 93.
davki - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - ustna darilna pogodba - sorodniki - primerni, substancirani in pravočasni dokazi - izvedenec finančne stroke - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora, saj ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazna predloga za zaslišanje revidentkinega očeta in moža.
Treba je upoštevati naravo spora, in sicer, da gre za obdavčitev fizične osebe, ki zatrjuje, da je svoje dohodke pridobila na podlagi ustno sklenjene darilne pogodbe s svojim očetom. V takšnih primerih so dokazni predlogi za zaslišanje pogodbenih strank primerni in v skladu s 77. členom ZDavP-2, ki določa da so poleg listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga ustrezna in primerna dokazna sredstva.
Dokazni predlogi morajo biti tudi pravočasni in substancirani, dokazi pa taki, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.
Glede tega se bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku opredeliti in izvesti predlagane dokaze, ki te pogoje izpolnjujejo, ter o zadevi na podlagi dopolnjenega postopka ponovno odločiti ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
dovoljena revizija - denacionalizacijski postopek - predlagalni postopek - vezanost organa na strankin zahtevek - načelo dispozitivnosti - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - navedba nepremičnin v zahtevi
V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vodno soglasje - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vezanost upravnega organa na soglasja pristojnih soglasodajalcev - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - stroški stranke z interesom
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem izdanim stranki z interesom ni odločeno o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanji, ki ju revident navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je odgovor na vprašanji mogoč že z branjem besedila določb ZGO-1 oziroma določb ZUP.
Iz določb ZGO-1D (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), (že na podlagi njihovega branja) izhaja jasen odgovor na revidentovo prvo vprašanje, in sicer: v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ker soglasja po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Povedano drugače, upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja, saj soglasodajalec, za področje za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja.
Splošen odgovor na revidentovo drugo vprašanje pa izhaja že iz same pravne narave soglasij v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta se (običajno) izdajo kot upravni akti, zato jih ni mogoče revidirati. Odpravijo, spremenijo ali razveljavijo se lahko samo na način in po postopku, kot ga določa ZUP, to je na podlagi pritožbe, kot rednega pravnega sredstva (229. člen do 259. člen ZUP) ali na podlagi izrednih pravnih sredstev (260. člen do 280. člen ZUP), če za posamezno področje, na katerega se soglasje nanaša, s posebnim zakonom to vprašanje ni drugače urejeno.
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če je njegov obstoj in relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZPP člen 371, 371/1. OZ člen 255. ZZZDR člen 51, 51/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje zakonca
Pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, je izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
Tožnica ni niti ob spremembi tožbe niti kasneje opredelila vrednosti novega glavnega tožbenega zahtevka in ker jo na izostanek nista opozorila niti nasprotna stranka ali sodišče, je vrednost glavnega tožbenega zahtevka ostala neocenjena. Ocena vrednosti spornega predmeta, ki je označena v tožbi, je bila dana za takratni točno določen in edini tožbeni zahtevek, ter je ni mogoče „prenesti“ na naknadno uveljavljani drugačen glavni tožbeni zahtevek.
Sodna praksa priznava, t. i. dejanskim etažnim lastnikom sodno varstvo, saj razmerja, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in stanje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskim.
Tožnica je postala lastnica pritličnega stanovanja na podlagi sklenjene kupne pogodbe iz 118. člena SZ brez vpisa v zemljiško knjigo. Kot dejanski etažni lastnici ji gre predkupna pravica po 124. členu SPZ. Pred pravdo sklenjeni sporazum o razveljavitvi kupne pogodbe za stanovanje v prvem nadstropju je le navidezen in zato ne učinkuje.
Sodišču v razlogih sklepa o podaljšanju pripora ni treba konkretizirati, na kakšen način naj bi obdolženec ponovno izvršil katero izmed očitanih kaznivih dejanj, saj to niti ni mogoče.
ZZZDR člen 12, 51, 59. ZPP člen 286, 286/4, 286/6.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Presoja utemeljenosti tožničinega zahtevka, da ji toženec po prenehanju izvenzakonske skupnosti kot del skupnega premoženja povrne polovico vrednosti skupnih investicijskih vlaganj v hišo toženčevih staršev.