ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 328, 367, 374, 377. ZDR 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pogodba o zaposlitvi – znižanje plače – vrednost spornega predmeta – poprava sodbe
Odločitev sodišča o tem, za katero delovno mesto je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne pomeni odločitve v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - cesija - plača - regres za letni dopust
Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega. V konkretnem primeru je odločilno, da gre za zapadle terjatve za plačilo plač in regresa za letni dopust v neto zneskih.
Ker ni šlo za razpolaganje vnaprej, pač pa za odstop zapadle terjatve, tudi ni treba upoštevati omejitve, ki jo glede razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja določa izvršilno pravo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007263
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje življenja in varnosti ljudi ter njihovega premoženja, zadostuje za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
Okoliščina, da je upnikova sestra zaposlena na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, in to prav na oddelku, ki obravnava konkretno zadevo, ogroža tako zaupanje dolžnice v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi kot tudi zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh.
SPZ člen 266. ZOR člen 295, 360, 360/1, 368, 368/1.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pravica do poplačila - zastaranje hipoteke - prenehanje terjatve
Zastavne pravice, ustanovljene pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Upravičenje uveljavljanja poplačila iz zastavljene stvari brez časovne omejitve sicer res ni del besedila navedene zakonske norme, vendar, kot je v zadevi II Ips 844/2007 Vrhovno sodišče že pojasnilo, izhaja iz nje.
Tožnikova teza, da naturalna terjatev preneha (in s prenehanjem terjatve tudi hipoteka), je materialnopravno zmotna. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni (in za to, kar je izpolnil, nima kondikcijskega zahtevka), ni pa mogoče njene izpolnitve doseči prisilno, s tožbo. Bistvo naturalne obveznosti je, da na upniški strani obstoji samo subjektivna pravica do izpolnitve obveznosti brez zahtevka za izpolnitev, na dolžniški strani pa obstoji samo dolg, ne pa tudi odgovornost zanj.
ZPP člen 371, 371/1. OZ člen 255. ZZZDR člen 51, 51/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje zakonca
Pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, je izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor med družbo in njenim organom upravljanja za povzročeno škodo je gospodarski spor. Ker je revizijsko sporna vrednost le 67.811,07 EUR in ker revizija ni bila dopuščena, je sedanja neposredna revizija nedovoljena.
Sodišču v razlogih sklepa o podaljšanju pripora ni treba konkretizirati, na kakšen način naj bi obdolženec ponovno izvršil katero izmed očitanih kaznivih dejanj, saj to niti ni mogoče.
Sodna praksa priznava, t. i. dejanskim etažnim lastnikom sodno varstvo, saj razmerja, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in stanje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskim.
Tožnica je postala lastnica pritličnega stanovanja na podlagi sklenjene kupne pogodbe iz 118. člena SZ brez vpisa v zemljiško knjigo. Kot dejanski etažni lastnici ji gre predkupna pravica po 124. členu SPZ. Pred pravdo sklenjeni sporazum o razveljavitvi kupne pogodbe za stanovanje v prvem nadstropju je le navidezen in zato ne učinkuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vodno soglasje - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vezanost upravnega organa na soglasja pristojnih soglasodajalcev - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - stroški stranke z interesom
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem izdanim stranki z interesom ni odločeno o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanji, ki ju revident navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je odgovor na vprašanji mogoč že z branjem besedila določb ZGO-1 oziroma določb ZUP.
Iz določb ZGO-1D (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), (že na podlagi njihovega branja) izhaja jasen odgovor na revidentovo prvo vprašanje, in sicer: v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ker soglasja po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Povedano drugače, upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja, saj soglasodajalec, za področje za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja.
Splošen odgovor na revidentovo drugo vprašanje pa izhaja že iz same pravne narave soglasij v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta se (običajno) izdajo kot upravni akti, zato jih ni mogoče revidirati. Odpravijo, spremenijo ali razveljavijo se lahko samo na način in po postopku, kot ga določa ZUP, to je na podlagi pritožbe, kot rednega pravnega sredstva (229. člen do 259. člen ZUP) ali na podlagi izrednih pravnih sredstev (260. člen do 280. člen ZUP), če za posamezno področje, na katerega se soglasje nanaša, s posebnim zakonom to vprašanje ni drugače urejeno.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pravnega vprašanja, ki je po njenem mnenju pomembno po vsebini zadeve in zaradi katerega naj bi bila revizija dovoljena, ni jasno in konkretno izpostavila. V reviziji je sicer navedla in obrazložila revizijske razloge. Vendar samo z navedbo revizijskih vsebinskih razlogov in njihovo obrazložitvijo, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, revidentka trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila, zato tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.
Ker finančne posledice izvršitve inšpekcijskih ukrepov same po sebi še ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revidentka pa drugih posledic, vezanih na finančne posledice, ni konkretizirala in izkazala, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljena revizija - denacionalizacijski postopek - predlagalni postopek - vezanost organa na strankin zahtevek - načelo dispozitivnosti - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - navedba nepremičnin v zahtevi
V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala.
ZZZDR člen 12, 51, 59. ZPP člen 286, 286/4, 286/6.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Presoja utemeljenosti tožničinega zahtevka, da ji toženec po prenehanju izvenzakonske skupnosti kot del skupnega premoženja povrne polovico vrednosti skupnih investicijskih vlaganj v hišo toženčevih staršev.
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če je njegov obstoj in relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - pogodba o prodaji nepremičnine - stanovanje - rok - zamuda z izročitvijo predmeta pogodbe - pogodbena kazen - razlaga pogodbe
Ker zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju, ne pa dogovor s prodajalcem o spremembi roka izročitve stanovanja, je treba o plačilu pogodbene kazni odločiti tako, kot da tožnika sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. To pa pomeni, da je za odločitev pomembno samo, kaj sta pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja določili v prodajni pogodbi.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine
Zmotno je naziranje sodišča druge stopnje, da bi moral tožnik zavarovalnici povzročitelja škode postaviti rok za plačilo odškodnine, saj že zakonske določbe zavarovalnici nalagajo plačilo (nespornega dela) zavarovalnine ali odškodnine v roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal (943. člen OZ).
Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev vzajemnosti oziroma odločanje na tej podlagi mora biti tudi po presoji Vrhovnega sodišča državljanstvo (tuje države) izkazano na način, ki ne dopušča dvoma, dokazno breme pa je na vlagateljih zahteve. Ti državljanstva svoje pravne prednice na tak način niso izkazali. Zgolj sklepanje o državljanstvu na podlagi prej navedenih naveznih okoliščin (poroka in skupno prebivanje z možem) za tak primer ne zadošča.