obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - dobrovernost
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži le iz taksativno naštetih obnovitvenih razlogov (394. člen ZPP), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je vezano na navedbe iz predloga, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev v zadevi bistvene oziroma pravno odločilne. Toženec bi moral konkretizirano pojasniti, kako naj bi njegova nedobrovernost vplivala na (zanj ugodnejši) izid v pravdi P 230/2009.
Revident zatrjuje, da pomeni pravnomočna kazenska obsodba nov dokaz, ki izpodbija zaključek sodišča v drugi pravdi glede priposestvovanja, da torej stanovanje ni postalo last toženca na nobeni pravni podlagi in zato tudi ni skupno premoženje. Te navedbe so neutemeljene, saj je nosilna teza sodbe v konkretni pravdi drugačna. Iz sodbe izhaja, da premoženjske pravice niso le stvarnopravne narave, tožnica pa solastninskega deleža na stanovanju ne zahteva in tudi ne posega v lastniška upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika.
Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev vzajemnosti oziroma odločanje na tej podlagi mora biti tudi po presoji Vrhovnega sodišča državljanstvo (tuje države) izkazano na način, ki ne dopušča dvoma, dokazno breme pa je na vlagateljih zahteve. Ti državljanstva svoje pravne prednice na tak način niso izkazali. Zgolj sklepanje o državljanstvu na podlagi prej navedenih naveznih okoliščin (poroka in skupno prebivanje z možem) za tak primer ne zadošča.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pravnega vprašanja, ki je po njenem mnenju pomembno po vsebini zadeve in zaradi katerega naj bi bila revizija dovoljena, ni jasno in konkretno izpostavila. V reviziji je sicer navedla in obrazložila revizijske razloge. Vendar samo z navedbo revizijskih vsebinskih razlogov in njihovo obrazložitvijo, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, revidentka trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila, zato tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.
Ker finančne posledice izvršitve inšpekcijskih ukrepov same po sebi še ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revidentka pa drugih posledic, vezanih na finančne posledice, ni konkretizirala in izkazala, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev nelegalnega objekta - dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednostni – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – odstop od prakse vrhovnega sodišča ni izkazan
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstopanje in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - vprašanje uporabe predpisa v upravnem odločanju - že rešeno vprašanje - rušitev zakonito zgrajenega objekta - ni vsebina zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
O vprašanju uporabe predpisa v upravnem odločanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje rušitve dela zakonito zgrajenega objekta se ne nanaša na vsebino te zadeve, kjer je v postopku ugotovljeno, da gre v celoti za nelegalno gradnjo in je bil zato revidentu izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Navedba, da ima odločitev v vsakem primeru za revidenta hude posledice, saj mu grozi rušenje objekta (kmečke lope), za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne zadošča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi moral revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - zahtevki za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega premoženja - pomembno pravno vprašanje - narava roka za vložitev zahtevka - prekluzivni materialni rok - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je že v odločbah I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I Up 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007 in II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007 sprejelo jasno stališče, da je rok 60 dni za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti. Tako stališče, sprejeto v zgoraj naštetih odločbah Vrhovnega sodišča, tako predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse. Drugačno stališče, ki je bilo sprejeto samo v eni (prvi) odločbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne terja ponovne presoje tega vprašanja, saj je kasnejša sodna praksa glede tega vprašanja sprejela enotno stališče, ki je tudi že ustaljeno v sodni praksi. Zato vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo ter glede katerega obstaja ustaljena sodna praksa, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Tako vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešeno vprašanje), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V obravnavani zadevi nista izpolnjeni procesni predpostavki iz 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, in sicer, da tožnik s tožbo uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, prav tako tožnik po ZUS-1 ne more biti stranka v tem upravnem sporu, zato je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5.
dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstop od sodne prakse - pavšalne navedbe - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je odstop od sodne prakse (glede vprašanj pravne kvalifikacije objekta in odgovornosti zavezanca za plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora) uveljavljal le pavšalno. Ni navedel konkretnih odločb sodišča prve stopnje oziroma Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Reviziji ni priložil odločb sodišča prve stopnje in tudi ni opravil primerjave dejanskega in pravnega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in zatrjevanega odstopanja ni utemeljil. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Pa tudi sicer pravni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji, saj je Vrhovno sodišče v svojih številnih odločbah že pojasnilo, da je upravni organ pri odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe inšpektorja vezan na tako inšpekcijsko odločbo.
Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijane odločitve, pa glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, niso dovolj konkretizirane in so v celoti neizkazane, zato za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) ne zadoščajo.
Glede na dejstvo, da je osumljenec dvojni državljan dveh tujih držav, da ima stalno prebivališče v tujini, kjer ima tudi družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, ter upoštevaje težo kaznivega dejanja in predpisano kazen, obstoja realna nevarnost, da bo osumljenec v primeru izpustitve na prostost pobegnil v tujino in se s tem izognil kazenskemu postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007281
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice
V primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi prepričati sodišče, da prekrška ni storil, ampak lastniku vozila nalaga predložitev razbremenilnih dokazov.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 68, 68/1, 65, 65/4, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti – načelo materialne resnice
Če se prekrškovni organ v odločbi o prekršku sploh ni opredelil do navedb obdolžene pravne osebe, bi moralo sodišče, ki je očitno štelo, da zgolj izjava, ki jo je podala pravna oseba, ne zadostuje, skladno z načelom poštenega sojenja in načelom materialne resnice pravno osebo opozoriti, da je dolžna sodišču predložiti (ne zgolj navesti) vse dokaze, s katerimi razpolaga in jih lahko predloži, ter se nato o njih konkretizirano opredeliti.
ZP-1 člen 156, 156-4, 171. ZKP člen 427. ZPrCP člen 8, 8/2.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost lastnika vozila - identiteta storilca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Prekrškovni organ je več kot štiri mesece pred izdajo izpodbijanega plačilnega naloga prejel podatke družbe uporabnice vozila, o voznici, ki je po navedbah te družbe vozila zgoraj omenjeno vozilo v času, ko je bil zaznan prekršek. Zato ni bilo razumne podlage za kaznovanje odgovorne osebe pravne osebe po določbi drugega odstavka 8. člena ZprCP.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1014924
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 1.
neplačilo sodne takse za revizijo - ugotovitev umika revizije
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse za revizijo le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 štelo, da je tožeča stranka revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007260
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe
Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – predlog za odreditev pripora
Po razveljavitvi drugostopenjske sodbe pripor zoper obdolžeca ni bil odrejen, zato je treba predlog, ki ga je državna tožilka podala na pritožbeni obravnavi razumeti in obravnavati kot predlog za odreditev pripora in ne kot predlog za podaljšanje pripora, kot ga je sama poimenovala. V predlogu je namreč nedvoumno in jasno navedla, da so po njeni oceni še vedno podane okoliščine, zaradi katerih je bil pripor zoper obdolženca odrejen oziroma podaljševan ter da je njena izrecna volja, da se zoper obdolženega pripor odredi.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017261
Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) člen 1, 1-1, 3, 3-1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (2009/103/ES) člen 3, 3-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2, 315, 315/1, 380, 380/1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/4. ZPP člen 409, 409/1.
dopuščena revizija - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - dodelitev otroka - izdaja začasne odredbe - trditvena podlaga tožbe - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - otrok kot stranka postopka - uveljavljanje otrokovih pravic - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - enota odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve
Toženka je v okviru dopuščene revizije pravilno opozorila, da sta nižji sodišči tožnici prisodili previsoki odškodnini za nepremoženjsko škodo. Ob primernem upoštevanju prisojenih odškodnin v podobnih odškodninskih primerih, znaša pravično denarno zadoščenje za tožnico 8.500,00 EUR.
ZPP člen 286, 286a, 370, 370/1-2. SZ člen 56, 57. SZ-1 člen 109, 110. OZ člen 346. ZOR člen 371.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - pravica uporabe stanovanja - izselitev najemnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno breme - prekluzija - pravočasnost trditev o zastaranju terjatve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je kršilo določbo 286. člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost
in pravilnost izpodbijane sodbe. Ne drži namreč ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnica pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala dejanske podlage ugovora zastaranja.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakon
Zagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.